Zdaj govori dramaturg

»Hrup za odrom govori tudi o živem gledališču, ki se stalno spreminja, in svetu, kjer je stres lahko gonilo, ustvarjalnost pa tista, ki življenje pogajanja naprej.«

»Zanimale so me predstave, ki poskušajo artikulirati tudi svet zunaj teksta oziroma uprizoritve ali gledališča kot takega, in predstave, ki za to artikulacijo iščejo – in v veliki meri tudi najdejo – nova izrazna sredstva, tako parcialne znake kot celovit uprizoritveni sistem.«

»Zanimale so me predstave, ki poskušajo artikulirati tudi svet zunaj besedila oziroma uprizoritve ali gledališča kot takega, in predstave, ki za to artikulacijo iščejo – in v večini tudi najdejo – nova izrazna sredstva, tako parcialne znake kot celovit uprizoritveni sistem.«

»Merili konteksta in prevpraševanja odrskega izraza Lukan po lastnih besedah pri ogledu predstav ni sledil vnaprejšnjemu konceptu, saj se je ta namreč izoblikoval sproti, bolj kot intuitivno vodilo za orientacijo po ogledanem kakor pa čvrst sistem; če sem popolnoma natančen, so ta koncept pravzaprav spodbudile ravno uprizoritve, v katerih je bil najbolj izražen. Če ga poskušam čim bolj jedrnato opisati, sem v širši izbor za tekmovalni program uvrščal uprizoritve, ki so kar najbolj upoštevale dve merili: merilo konteksta in merilo prevpraševanja odrskega izraza.«

»Trenutno stanje slovenskega gledališča ocenjujem kot solidno, brez velikih odstopanj navzgor ali navzdol, z nekaj izrazitimi presežki, ki so, tako upam, zbrani v predlogu tekmovalnega programa.«

»Igralski razpon Branka Šturbeja je širok, zajema vloge tako v klasičnem kot sodobnem repertoarju, enako suveren je v drami in komediji, v vsako vlogo, se zdi, vstopa z enako 'naivnostjo' in neposrednostjo, z domala otroškim čudenjem, počasi, a zanesljivo pa skozi njen razvoj – ob nesporni 'tehnični' virtuoznosti – pridobiva presunljivo miselno in emotivno globino. Njegova igra vselej prihaja, kot je bilo nekoč zapisano, 'iz resničnega epicentra gledališča'.«

»Njihov pogovor se kmalu spreobrne v še kako pomenljivo spraševanje o prihodnosti.«

»Priredba je izrazito družbenopolitična.«

»Vendar še vedno velja, da eni brez drugih ne moremo in da nam je vsem lepše, če smo skupaj.«

»Meče ju naokoli, zaljubljata se, trpita, zapuščata družino in jo pogrešata, se sprašujeta, ali bo njuna družina po vojni sploh še obstajala.«

»Da gre za zgodbi, ki sta se resnično zgodili nedaleč od tod, za kruti in nesrečni zgodbi, a kljub temu za zgodbi, ki sta že minili, za njima pa ostajajo le rane.«

»To ni zgodba o tem, res je težko biti ženska v moškem svetu.«

»To, kar ostaja, je torej oblak, prostor želje, fantazija, ki, četudi ni materialna, nosi v sebi težo in moč, da premika druga telesa.«

»Če se res prepozna neki problem, ga je zelo hitro mogoče rešiti, razen če so zadaj neki drugi interesi.«

»Ga je sodelovanje v dveh projektih, pri Horvatovemu in v predstavi Ljubimki, spodbudilo k razmišljanju, kako globoko romantizira svet.«

»Igra, h kateri vabi besedilo, je v veliki meri povezana s preusmerjanjem pozornosti – s pripovedi, torej z enega vsiljenega zornega kota, v središču katerega je junak, na prostor, v katerem vse podrobnosti nenadoma postanejo enako pomembne.«

»Iz tega smo želeli potegniti kar največ. Prav zato smo se vsi sodelujoči nekako nadgradili v svojem videnju sveta. Mislim pa, da je to tekst, ki je primeren za ta čas.«

»Daj nehaj, tvoje življenje ni tako zanimivo, da boš čisto avtobiografsko pisal. Raje napiši roman, pa vmes poleg slabovidnosti vklopi še politiko, pa malo seksa, pa bo zanimivo.«

»Oglaševali so prodajo sužnjev, ki so bili zgolj predmeti, povsem razčlovečeni; oglaševali so njihovo funkcionalno prednost, kot danes oglašujejo avtomobil, ki ima 120 konjev ali pa to, da porabi zgolj štiri litre in pol bencina.«