»Želim, da bi film dosegel čim več ljudi in da bi ob njem začutili globljo lepoto in moč filmske umetnosti.«
»Zaradi tega bo film videlo veliko več ljudi, kar je seveda želja vsakega filmskega ustvarjalca. Cela ekipa se zelo veseli.«
»Ker le tako bomo lahko delali vedno boljše filme in dosegali boljše rezultate.«
»Gre za zelo pomembno slovensko zgodbo o prepovedani ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom II. Celjskim, ki je bila v 15. stoletju velik škandal.«
»Ampak dejstvo, da se je ona takrat uprla enemu najmočnejših plemičev tistega časa, govori ravno nasprotno.«
»Dosegel čim več ljudi in da bi ob njem začutili globljo lepoto in moč filmske umetnosti.«
»Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!«
»gre najprej v Cicibane, od tam pa v knjige. Kar napišem za odraslo mladino, pride tja po drugi poti. Zmeraj pa so vmesni člen urednice in uredniki, ki so najbolj dragoceni. (...) Zato sem vsem, brez katerih bi te založbe ne bilo, zelo hvaležen, da so mi omogočili delati tisto, kar me veseli in osrečuje.«
»Spoznala sem več odličnih urednikov in urednic, najuspešnejše ustvarjalne podvige dolgujem Andreju Ilcu, ki me je pred več kot 20 leti pregovoril, da sem začela ustvarjati slikanice.«
»Mladinska knjiga je bila edina knjigarna v Slovenj Gradcu, mojem rojstnem kraju. V najstniških letih mi je mama nekega dne dala denar za nove čevlje. Ko sem šla po ulici, me je pot zanesla do knjigarne, kjer sem si s tem denarjem kupila prvo knjigo o Freudovi psihoanalizi in še nekaj filozofskih knjig.«
»Če se spomnim, da je moj prvi knjižni prevod izšel pri Mladinski knjigi leta 1974 in da sem bil potem pri tej založbi kot knjižni urednik zaposlen med letoma 1978 in 2008 in uredil približno 700 knjig, in če dodam, da je po upokojitvi izšlo pri MK (in CZ) še 25 mojih prevodov oziroma izvirnih del, potem lahko zapišem, da je bila založba Mladinska knjiga v mojem življenju zelo navzoča.«
»Čudoviti ljudje Mladinske knjige so me vsestransko podprli in mi omogočili, da živim svoje sanje – že od otroštva najrajši od vsega berem, danes pa se lahko na čudežen način pohvalim, da sem tudi bran.«
»Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!«
»gre najprej v Cicibane, od tam pa v knjige. Kar napišem za odraslo mladino, pride tja po drugi poti. Zmeraj pa so vmesni člen urednice in uredniki, ki so najbolj dragoceni. (...) Zato sem vsem, brez katerih bi te založbe ne bilo, zelo hvaležen, da so mi omogočili delati tisto, kar me veseli in osrečuje.«
»Spoznala sem več odličnih urednikov in urednic, najuspešnejše ustvarjalne podvige dolgujem Andreju Ilcu, ki me je pred več kot 20 leti pregovoril, da sem začela ustvarjati slikanice.«
»Mladinska knjiga je bila edina knjigarna v Slovenj Gradcu, mojem rojstnem kraju. V najstniških letih mi je mama nekega dne dala denar za nove čevlje. Ko sem šla po ulici, me je pot zanesla do knjigarne, kjer sem si s tem denarjem kupila prvo knjigo o Freudovi psihoanalizi in še nekaj filozofskih knjig.«
»Če se spomnim, da je moj prvi knjižni prevod izšel pri Mladinski knjigi leta 1974 in da sem bil potem pri tej založbi kot knjižni urednik zaposlen med letoma 1978 in 2008 in uredil približno 700 knjig, in če dodam, da je po upokojitvi izšlo pri MK (in CZ) še 25 mojih prevodov oziroma izvirnih del, potem lahko zapišem, da je bila založba Mladinska knjiga v mojem življenju zelo navzoča.«
»Čudoviti ljudje Mladinske knjige so me vsestransko podprli in mi omogočili, da živim svoje sanje – že od otroštva najrajši od vsega berem, danes pa se lahko na čudežen način pohvalim, da sem tudi bran.«
»Jadralski podvigi in tragično izginotje očeta niso bili razlog za ta film. Kar me je pritegnilo, so bili trenutki v naši družini – žalostni, trpki, a hkrati komični in absurdni. Ti odslikavajo kompleksnost odnosov v naših življenjih.«
»Čeprav bi na prvi pogled morda lahko rekli, da je Šterkijada nekakšna sprava Igorja Šterka s sabo, s svojim odraščanjem in predvsem s svojim precej samosvojim in v odnosu do družine večkrat precej sebičnim očetom, je vendarle še nekaj več – je pogumen in iskren film o ljubezni, ki pa jo je vsak družinski član razumel na svoj način.«
»Jaz sem samo bog in trači ne pridejo do mene.«
»Farsa je brutalno težka oblika. In seveda jo tudi prezirajo. Če se ji smejiš, si izgubil svoje moralno dostojanstvo in (smeha, op. P. B.) kasneje nočeš priznati.«
»Komedija je žanr, ki lahko pride najgloblje do srca in je tudi dobro orožje za današnji naporen čas.«
»Igralska ekipa za predstavo garala nekaj mesecev.«
»Hrup za odrom govori tudi o živem gledališču, ki se stalno spreminja, in svetu, kjer je stres lahko gonilo, ustvarjalnost pa tista, ki življenje pogajanja naprej.«
»Igra Hrup za odrom spogleduje z vsemi gledališkimi žanri, poseben izziv pa predvsem za igralsko ekipo.«
»Delo označila za farsično komedijo ali komično farso, ki se imenitno umešča v čas in prostor Litostrojske 56.«
»Prvič smo se pred tremi leti predstavili s scenarijem, zdaj pa s končanim filmom.«
»Festival je pomemben tudi zato, ker se tam srečajo direktorji filmskih festivalov z vsega sveta.«
»Občinstvo med 8. in 12. letom najbolj razumem in znam nagovoriti, ker so se moje formativne izkušnje s filmom zgodile v tem obdobju.«