»Sama ljubezen«
»Kar sem napisal, velja samo zame, tega nikomur ne vsiljujem.«
»Literatura se mi ne zdi odrešujoča ali obvezna, tega ne širim kot recept, kako bi se ljudje morali obnašati.«
»Jugoslavija, osemdeseta leta. Šestnajstletno muslimanko Emino poročijo z moškim, ki ga komaj pozna. Zakon se izkaže za nočno moro, hkrati pa začne razpadati tudi država, zato skupaj z družino pobegne.«
»Moj mačkon Jugoslavija je samosvoj roman, jezikovno lahko dostopen, a gosto napolnjen z vsemi kompleksnostmi, ki jih ponujajo človeški čustveni svetovi.«
»Vrnitev domov pisatelja, pesnika, prevajalca in urednika Janija Virka je konkretno soočanje s spraševanjem o življenju, njegovih skrivnostih, zakonitostih in času.«
»Kako sem, ah, molila v želji strastni / Ljubezen in Nebo: »Naj to ne mine!« / A daleč bil moj up je od resnice.«
»Mislim, da bom snela rokavice. Tu notri je zmrzal ... K srcu se mi stiska ledenik.«
»Pomislim, da si zaradi blišča elegantnih oblek in solzavih oči posesivnih mater pesmi Gaudeamus igitur vse od maturantskega plesa nikoli nisem prevedel v celoti.«
»Delo novinarja je natanko takšno, kot da si siva miška na orgiji. Vedno znova se znajdem na res čudoviti prireditvi, kjer se imajo vsi prekrasno, se prešerno smejijo, jejo, pijejo in v sobi zadaj tudi seksajo, jaz pa stojim ob strani in si o vsem skupaj delam zapiske.«
»Otrokov obraz je pod brazgotinami čudno nedotaknjen, oči nenavadno nedolžne. Tepejo se s pestmi, z nogami, s steklenicami ali z noži. Vseh ras, vseh rodov. Možje, katerih govor je podoben godrnjanju velikih opic.«
»S Tauferjem se v sodobni slovenski književnosti začenja moderna poezija v pravem pomenu besede.«
»Slovencem je predstavil moderno evropsko poezijo.«
»Ob smrti misleca, pesnika, esejista in dramatika Vena Tauferja se je posušilo tudi njegovo pero.«
»Vsako vrsto resnega pisateljevanja, ki sem jo napisal po letu 1936, sem – neposredno ali posredno – napisal proti totalitarizmu.«
»V konfliktih teh nesrečnih živali se na svoj način zrcalijo življenje, zgodovina in prihodnost vseh narodov in vseh dežel. Vsakdo lahko najde tu svoj obraz ...«
»Vsak človek teži k harmoniji z namenom rásti in prerasti samega sebe.«
»Za dovršene in tankočutne prevode, ki odsevajo poglobljeno poznavanje izhodiščnega in ciljnega jezika ter kulture, za strokovno in natančno prevajalsko delo ter zavzeto prizadevanje za prepoznavnost slovenske književnosti in kulture v nemškem prostoru.«
»Gre za enega tistih prevajalcev, ki je do te mere ponotranjil slovenski jezik, da ga z vsemi jezikovno-ritmičnimi posebnostmi in premenami na avtentičen in subtilen način prenaša oziroma 'tihotapi' v nemščino.«
»Razpokan bodeš hrepenel.«
»Slovenska beseda tolmun, ki v nemščini nima ustreznice, pa je njegovo ljubezen do slovenskega jezika še poglobila, ker naj bi ga vrnila v spominsko pokrajino iz otroštva v Saalfeldnu ob Kamnitem morju.«
»Slovenija bo profesorju Gantarju večno hvaležna za njegovo življenjsko delo.«
»Moj oče je bil profesor slovenščine na celjski gimnaziji, eden iz prve generacije, ki je diplomirala in doktorirala iz slavistike na ljubljanski univerzi. Bil je zasvojen s knjigami. Naše edino premoženje so bile knjige. Kupoval je vse, kar je izšlo. Imel je majhno profesorsko plačo, družina pa je bila vsako leto večja. Tako sem bil tudi jaz zasvojen s knjigami.«
»Ko sem šel mimo magistrata, sem videl vrsto ljudi pred Državno založbo in vprašal, kaj počnejo. 'Čakamo Sovretove podpise v Iliado.' In sem si rekel, da bom šel pa vseeno. Ni ravno slavistika, morda bom pa prek Homerja in drugih še malo slovensko književnost študiral. In mislim, da se nisem zmotil.«
»Pa ne kot nezaupnico do prevodne mojstrovine mojega nepozabnega akademskega učitelja in mentorja Sovreta, ampak ker me navdaja občutek, da bi lahko ob prevajanju te pesnitve še enkrat podoživljal vznemirljivo odisejado svoje življenjske poti.«
»Angleži vedo, da kar 60 odstotkov njihovega besednega zaklada korenini v latinščini, le malo Slovencev pa ve, da okoli 20 odstotkov našega jezika temelji na tem klasičnem jeziku.«
»Se mu lahko številni avtorji zahvalijo za prelomne trenutke v svojih karierah.«
»Prevajalcu je vse navedene elemente uspelo zgledno prenesti v slovenščino, ne da bi pri tem žrtvoval vsebinsko zvestobo izvirniku. Prevod je namreč tekoče berljiv, izrazno bogat in strokovno dosleden.«
»Tomo Virk se je kot prevajalec moral v slogovnem pogledu spoprijeti z značilno grozdasto strukturo nemških stavkov in jih preodeti v slovensko zgradbo, tako da ta v slogovnem pogledu ne bi spominjala na svoj nemški izvor. To mu je tudi v celoti uspelo, saj deluje njegov Janke v slovenščini avtentično in odlično komunicira. Prevajalec je pokazal, da ima elemente razgradnje nemške strukture in njene preobrazbe v slovensko v malem prstu.«
»In vendar Virka zgolj izurjenost v slogu ne bi pripeljala do vrhunskega prevodnega izida, če ne bi bil hkrati tudi odličen poznavalec filozofske problematike obravnavanega obdobja, če ne bi premogel razkošnega miselnega obzorja, ki si ga je ustvaril kot bralec, profesor, avtor in prevajalec.«