Ključna beseda: poezija

»Če se ne motim, se samo enkrat pojavi beseda nežnost, in še to zato, da bi poudarili njeno odsotnost.«

»Človeštvo že ves čas kopiči vednost. Že dobri stari Hegel pravi, da smo se iz zgodovine naučili samo to, da se nismo ničesar naučili.«

»Sem ime in priimek in datum rojstva. Sem poklic. Sem ena izmed milijardnih pikic na zemlji …«

»a za ta svet sem premalo preveč premalo«

»Veliko belih bogov se je sklanjalo nadme«

»Tako globoko sem kopala, / da sem te skoraj razorala… / A našla ga nisem / …srca«

»mimoidočim pljuvava v obraz / in se poščijeva na pravila, / na pokopališčih brcava sveče / in se poserjeva na smrt (…)«

»Književnost si izmišljuje, ampak ne laže.«

»Vse, kar sem si izmislil, je resničnost.«

»Mislim, da je gibanje zakon življenja.«

»Lahko bi živel brez pisanja, brez branja pa ne.«

»Še vedno je neuklonljiv glas razuma, strpnosti, trdnih etičnih prepričanj ter oster kritik srbske in mednarodne politične resničnosti; je torej eden tistih evropskih literarnih glasov, ki ga v času, ko je nacionalizem spet na pohodu, ne samo Evropa, temveč ves svet krvavo potrebujeta. Še vedno je glas iz razpoke.«

»Če bom še kdaj sanjal, bom v drugem jeziku … To / je zadnje, kar še razumem, čeprav še kar naprej / govori, hitreje, vedno hitreje …«

»Dobil sem čisto majhnega psička. Čisto kuštravega, da se je glavica komaj videla. Le modri očesi sta bleščali. Bil je tako lep, da gaje hodilo gledat vse mesto. A kar naprej se je nekam izgubljal. Iskali smo ga in iskali, klicali tersklepali roke. Potem ga nismo več našli. Šele čezčas je nekdo povedal, da ga je nek Italijan skrilv svoji hotelski sobi v omaro. Verjetno ga je vzels sabo. Doma ga je spremenil v človeško bitje.Ampak temu nismo verjeli.«

»Prisostvovanje očitnosti.«

»Vnema, strast, zvestoba, vdanost [...].«

»In jaz sama s svojimi glasovi in ti tako z druge strani, da te zamenjujem s sabo.«

»Pisanje ni razumljeno kot poslednji poskus bega, temveč kot večno iskanje [...].«

»Pravo vprašanje pesništva Alejandre Pizarnik je torej, kako artikulirati bolečino, da ti udarci ne bi izzveneli, da bi se iskanje nadaljevalo.«

»Ne bi me bilo.«

»Življenje ni to, kako živimo, ampak kako se spominjamo, kako o tem razmišljamo, pripovedujemo.«

»Zame je ta izkušnja več kot knjiga.«

»Interakcija mora ves čas potekati, da se lahko zgodijo lepe stvari, tudi solidarnost.«

»nebo je prazno // bogovi so umolknili // zapustili so nas / na zapečatenem planetu«

»mrtvaška godba zaigra v jutranje meglice / pozavna se obešenjaško lesketa, / in boben udriha in udriha, / ihtavo udriha«

»prebudi se, ljubica, jutro je, / in tvoje krmežljave oči se bodo zazrle vame, / izpod vek bo ušel lesk novih sonc / in dah tvojih ustnic bo pognal v tek / od pradavnine strnjeno kri v mojih senceh«

»ker bomo kmalu pospravili, / se vrnili po asfaltnih cestah / v betonsko pajčevino svojih življenj, / polnih stremljenja / in negodovanja / in zahtevala / in razočaranja, / kjer imamo vedno vsega preveč / in nikoli ničesar zadosti«

»Vedno sem čutil, da v slehernem med nami tiči globoka anonimnost … ko greš globoko vase, srečaš vse in vsakogar na skupnem terenu, ali pa ne srečaš nikogar. Ne glede na to, kaj srečaš, pa to nikoli ni tvoje … Smo kot posoda in nič je to, kar obdajamo. Kakor da bi bili v sobi, v kateri smo, paradoksalno, odsotni.«

»Tudi če bi se znašli v najbolj ogabni deželi sveta, v času neprimerljive zlobe in neumnosti, bi videli, da poezija kljub temu nastaja.«

»Kdo bi se vendar ne navduševal nad vizionarskim pesnikom, ki je že sredi sedemdesetih let vedel, česar številni nočejo vedeti še danes, in ki je s svojimi besedili in s svojim življenjskim zgledom napovedoval, in to avant la lettre, globoko ponotranjena etos in prakso, ki ju od nas terja naša lastna prihodnost?!«