Ključna beseda: poezija

»A ekologija ne ceni / teh brezpogojnih vrednot: / skrbi jo korist od zelenja, / ne bitja iz tujih svetov.«

»Način, kako v enem zamahu upesnjuje vsakodnevno stvarnost, aktualno politiko, duhovnost in velike teme literature, je nekaj, kar ni zanimivo le za vsakokratnega bralca oz. bralko, temveč je v njem iskati tudi elemente, ki so odločilno vplivali tudi na slovensko poosamosvojitveno poezijo, zaradi česar izbor zveni domače tako drugače.«

»Če si pretirano odprtih misli, ti bodo izpadli možgani.«

»Čeprav ni bila ustvarjena zato, da bi kaj lajšala in zdravila, temveč se temu kvečjemu upira in izmika, iz dneva v dan najde mnoge bralce, ki si z njo pomagajo in pravijo, da jim je bolje. Tudi v tem je čudež poezije in njena presežna moč, ki se razumskemu dojemanju izmika.«

»Ljudje potrebujemo poezijo zdaj bolj kot kdaj koli prej. Kajti v tem izvotljenem času, lažno naphanem z nesmiselnim gomazenjem, mistični zven poezije zatrese v nas vednost, da je pod brezupnim betonom našega sveta skrito še kaj ..., nekaj ..., za kar je vredno živeti.«

»Berite. Pazno, premišljeno. Iščite duše.«

»Poezija je prostor srečevanj med individualnim in svetom. Je uvod v raznolikost, dialog in mir. Je pričevalka o univerzalnosti človeškega.«

»Poezija je lahko most med osamljenostjo notranjih bojev in skupnim besediščem zunanjega sveta.«

»Poezija trenutno miruje in čaka na svojo priložnost. Prepričan sem, da so vrhunski pesniki za neko državo ravno tako neprecenljivo pomembni kot vrhunski zdravniki in bi torej morali uživati podoben ugled in status.«

»Jaz sem mlada, rojena iz maternice, ki je bila polepljena s posterji in okrašena s sponkami. Jaz ne hodim na ulice s pločevinko in toastom, ždim pred ekrani najemniškega udobja in štejem kalorije.«

»Našla sem prag kjer spregovorim kar je treba in napišem svoj verz.«

»Ližeš mi prste na nogah, imaš me v rokah, ostrina bradavic ujame prste, blazinice postanejo vlažne.«

»Nikoli ne izgubi spoštovanja do besed, še posebej ko spozna, da ji vsaka črka omogoča zapis v zadnjo pesem zadnje pesnice.«

»Kaj položi v tvojo zlato dlan pojoč jesenski list, / ali ti raztreseš pepel po očeh neba, / ali je tebi jabolko predalo svojo dišečo luč, / ali si se ti zarotil z valovi in izbral barvo oceana?«

»Ni pomembno, moji davni koraki te bodo / učili, ti peli / o bridkosti in elektriki tega nečistega, žarečega / časa, ki je imel / čekane hijen, atomske srajce in krila bliska, (…) ki so ga stoletja barvali z močjo krvi in trpljenja.«

»Tvoja dolžnost / je iz premoga in ognja, / umazati si / moraš roke / z zažganim oljem, /…/ ne da bi pozabil na svoje / ali na zemljo, / utrdi se, / po ostrih kamnih / hodi / in se vrni.«

»Medena sled je knjiga o žalosti, ni pa žalostna knjiga.«

»Ob pregledu svoje dotedanje poetike sem ugotovil, da bi se samo ponavljal.«

»V osnovi na jedrnat, igriv način pove marsikaj.«

»V novih pesmih se čuti eksistenčna refleksija, ki je prej ni bilo ali pa je bila prikrita.«

»Pesem na čutno nazoren način preprosto pokaže neki uvid.«

»Odraščal sem bolj kot ne v zakotju, kjer sem ves čas bil v stiku z naravo.«

»Verjamem v gozd in travnik, pa v noč, v kateri raste žito.«

»Iskrivost zraka, golo nebo in nedoumljiva spremenljivost oblakov mu pomenijo globino niča oz. jasnino praznine, iz katere izvira vse, kar smo.«

»Če nas individualna odgovornost, oz. vest, in svobodna misel ne vodi, potem smo sužnji kompromisov in vedno bolj jeklenih družbenih dogovorov, v katere smo ujeti kot ptiči ali ribe v nastavljeno mrežo.«

»Celo ljubezen bi morala ostati le v srcu, kvečjemu samo še presajena v glavo, kajti drugega bitja se ne moreš polastiti, reka mora teči svobodno, za vse enako.«

»Ta pesnikov sprehod v svobodo lahko sprejmemo tudi kot prehod iz moške v žensko diskurzivnost sveta, neštetokrat pomnoženega v enem samem človeku.«

»Reka Mura je najlepše, 'kaj se mu je zgodilo'.«

»Če bi se mene vprašalo, bi bil uradni hrvaški jezik kajkavski.«

»Sodobni človek ne potrebuje umetnosti, zadostujejo mu množični mediji, splet in turške nadaljevanke.«