Zdaj govori zgodovinarka

»Seveda, kljub obsežnim raziskavam in dokumentiranju druge svetovne vojne, še vedno odkrivamo nove plasti in poglede.«

»Te izkušnje – sovjetska dominacija, prisilne migracije, kolektivna krivda in povojne čistke – so močno zaznamovale njihov odnos do Evropske unije, sprave in politične stabilnosti.«

»Sodobni konflikti, zlasti v Jugovzhodni Evropi, Rusiji in Ukrajini, so še vedno prežeti s spomini na preteklost in nerešenimi ranami.«

»Na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo zgodovinarji primarno pedagogi, ki smo hkrati raziskovalci.«

»Če zgodovina res služi kot učiteljica življenja, je naša naloga, da jo prenesemo med ljudi.«

»Mislim, da bi bili njeni ustanovitelji z današnjo Evropsko unijo izjemno zadovoljni, predvsem z dejstvom, da se kar 27 članic v veliki meri medsebojno dogovarja in sodeluje, da deluje enotni trg, da je Evropa tudi pomemben glas na geopolitičnem parketu.«

»Okoliščine so bile takrat bistveno drugačne od današnjih.«

»Do vojaške integracije Evropske unije je še dolga pot.«

»Je pa treba preskočiti še kar nekaj ovir, med drugim tudi popolno soglasje vseh 27 članic.«

»Je pa res, da imamo danes v Evropi posebno skupino migrantov, ki prihajajo iz zunajevropskih držav in imajo še en predznak. To je islamska veroizpoved, do katere smo zaradi zgodovinskih korenin še bolj nezaupljivi.«

»Večina Slovencev se po mojem mnenju zaveda, da Slovenija brez Unije dolgoročno ne more obstati, morda celo kratkoročno.«

»Ogromno naporov je terjalo, da so prišli do te točke obnove.«

»Problem tega dogajanja je, da italijanske oblasti, politika, pa tudi mediji in marsikdo drug teh dejstev ne prepozna takšnih, kot so dejansko.«

»Leta 1942 je bilo v Mariboru in Celju skupno ustreljenih skoraj 900 talcev...«

»Antonija Štupca se je trudila za uveljavljanje slovenščine v šolah, uvajala je nove učne metode in skrb namenjala ranljivim skupinam otrok. Aktivno se je vključevala v razna društva, kar za ženske ob koncu 19. stoletja ni bilo samoumevno. Ustanovila in vodila je tudi nekatera ženska društva. Zavzemala se je za splošno volilno pravico in za slovenske ozemeljske interese na zahodni meji.«

»Antonijo Štupca označuje za zanimivo in odločno žensko, ki je imela pomembno vlogo na Štajerskem in tudi širše na prehodu iz 19. v 20. stoletje pa vse do 60. let 20. stoletja. Gre za učiteljico, ki si je prizadevala za slovensko osnovno šolo, za socialno pravično življenje in za enakopravnost žensk. Posebno skrb pa je namenjala ranljivim skupinam. Odlikovala jo je dobrodelnost.«

»Zanima me utrip množic in posameznikov, ki so manj ali bolj znani v slovenski zgodovini ter so s svojimi dejanji prispevali k razvoju družbe. Zanima me utrip 'od spodaj', ne samo uradna politika.«

»Tokrat pa jo osvetljujem podrobneje, saj sem pregledala kar nekaj ohranjenega gradiva v Pokrajinskem arhivu Maribor in v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM), zlasti gre za korespondenco s številnimi korespondenti.«

»A pod površjem je bil nezadovoljen človek.«

»Bila je teza, da se bodo vlade po razpadu nacistične Nemčije in fašistične Italije vrnile na svoje ozemlje.«

»Zlasti zato, ker so se druga odporniška gibanja navezovala na begunske vlade, ki so bile po večini v Londonu.«

»Cilj kaznovanja upornikov je bil predvsem odvračanje udeleženih od podobnih praks v prihodnosti.«

»Glede na število upornikov jih je bilo usmrčenih malo.«

»Prav upor leta 1713 dokazuje, da nekajletne zaporne kazni ali prisilno delo in ponovna prisega zvestobe v resnici kmetov niso odvrnili od upora.«

»Po drugi strani pa je prav preiskovanje upora leta 1713 želelo nekoliko omejiti samovoljo zemljiških gospodov pri kaznovanju upornikov za majhne nepokornosti-upornosti.«

»Zaradi simboličnosti izreka in izvajanja najhujših kazni v primeru upiranja se v izreku najhujših kazni – smrtnih kazni ni veliko spremenilo.«

»Za upor leta 1713, ki je edini, za katerega razpolagamo z vsemi viri o zaključku in končnih kaznih, je bilo usmrčenih 11 upornikov.«

»Edina izjema je kaznovanje Matije Gubca in še enega soobsojenega upornika, to je bilo izvedeno zelo hitro.«

»Nedavno sem brala eno študijo, da za Britanijo še ni popolnoma jasno, kaj se je dogajalo s tem materialom, zagotovo pa so tudi reciklirali, kar se je dalo.«

»Pričakuje se, da bo večina materiala reciklirana – torej se praksa iz Zahodnega Berlina ponavlja, kar pa poskušajo narediti tudi v Iraku in Siriji.«