Ključna beseda: pisatelj

»Kot robot je, kot tisti robotski sesalec, ki se po končanem čiščenju sam priklopi na polnjenje.«

»Diši po jeseni, diši po mnogih smrtih.«

»Dosegljiv je bil vse do zadnjega trenutka, govoril je, si dopisoval.«

»Sovjetskim medijem se je knjiga zdela svinjska.«

»Establišment v emigraciji pa je Limonova preziral, ker je ubesedil resnico: da je New York za prišleke brutalna, draga, grozna izkušnja – da to ni obljubljena dežela.«

»Boja levice proti desnici in desnice proti levici je konec. Zdaj obstaja le še boj med ljudstvom in elitami.«

»Omenite samo kakemu Romu romantično predstavo o tem, kako živijo v stiku z naravo, pa se vam bo smejal.«

»Cigan, ampak najlepši je tiste vrste roman, pri katerem se zdijo besede odveč.«

»Kadar gneteš besedilo, da bi postalo odraz človeške izkušnje, si vedno nezadovoljen – vsaj pri meni je tako.«

»Kdo ti je dal pravico, da v prvi osebi pišeš kot Rom, kot ženska, kot Kurd, če pa nisi nič od tega trojega?«

»V krdelu smrdi, ampak je toplo?«

»Vse, kar je pri vas negativnega, obstaja tudi pri nas, včasih še v večjih dimenzijah.«

»To pravzaprav ni romski, ampak bajaški jezik, ki ga govorijo Romi v Medžimurju.«

»Tri leta, v katerih je nastajal scenarij, so bila zame učna doba.«

»Moja lastna zgodovina in zgodovina Nemčije kot moje dežele je del mene.«

»Vedno pišem. Jeseni bo izšla nova zbirka kratkih zgodb, pišem pa tudi že nov roman.«

»Mislim, da Hanna, tudi potem ko v zaporu začne brati, zares ne doume, kaj je naredila med vojno.«

»Pride trenutek, ko izveš, kaj so naredili tvoji starši, stric, teta, učitelj, duhovnik ... obenem pa te osebe ostajajo ljudje, ki jim sam veliko dolguješ, jih ljubiš in nosiš v srcu.«

»Maček ne ve, kaj je vojna, on bi ribo«

»Skozi pisma Ostijeve matere izvemo vse. Ne samo, kako težko je preživeti tisoč dni in noči, najpogosteje brez vode, elektrike in hrane, ampak kako v takšni situaciji poskrbeti, da bo preživel tudi maček.«

»Ta terasa je bila točno tisti prostor, ki je ubogega mačka, ki je moral biti seveda pogosto zaprt v stanovanju, neskončno zanimal in je nenehno hotel bežati ven. In seveda so strani o tem mačku tiste, ki na poseben – ozemljen, duhovit, človeški, živalski, kozmičen – način pokažejo vso tragiko in seveda ves absurd te vojne.«

»Ampak predvsem je to ljubezenski roman, v katerem je iz pisem razvidna materina ljubezen do mene, moja ljubezen do nje in moja ljubezen do mačka Širaza.«

»Vseeno mi je, ali si levičar. Tvoj roman mi je segel globoko v srce in ni ne desničarski ne levičarski.«

»Ko sta zgledali Sebastiana, sta mu planili okrog vratu. Vsi trije so zajokali. To je trajalo dve ali tri minute, ostali so objeti brez ene same besede.«

»Všeč mi je, da ste to opazili. Ne spominjam se, da bi mi kdo to omenil, in tudi meni je ta prizor v romanu najbolj všeč.«

»Prevaranti globoko sežejo v tvojo denarnico in obenem načnejo zalogo dobrih misli.«

»Vse življenje dobival vsakršne lekcije iz ponižnosti, a nobena ga ni zadela do te mere, da bi mu skalila veder pogled na svet.«

»Precej neljubeznive podrobnosti.«

»Konflikti med zdravo in državno pametjo.«

»Zame so edini ljudje nori ljudje, tisti, ki so nori na življenje, nori na govorjenje, nori na odrešitev, ki hrepenijo po vsem naenkrat, tisti, ki nikoli ne zazehajo ali rečejo česa običajnega.«