»To je povest o dobrih ljudeh, ki jih ni več, zato lahko živijo samo še v besedah in predmetih, a tudi zgodba o večno melanholični panonski pokrajini med Šalovci, Čakovcem in Soboto, v katero sta zgodovina in njen zločin zarezala strašno rano.«
»Pisateljica je izpisala pretresljivo, tudi srhljivo in strašno knjigo, a nenavadno globoko in lepo, kot bi nas vabila in opogumljala, naj nas ne bo strah vsega novega, hkrati pa pred nas postavlja najvišjo zahtevo, kako ohraniti lepo in dobro v človeku.«
»Ob pretresljivih dogodkih, ki potekajo v Ukrajini, in ob prihodu beguncev med nas smo se v Sloveniji zavedli, kako malo poznamo ukrajinsko razburkano zgodovino, kako neznane so nam njena visoka literatura, dosledno izpeljana slovnica jezika ter tudi njena širša kultura.«
»Pa vendar je v slovenski kulturni zgodovini 'ukrajinski Prešeren', Taras Sevčenko, vplival na slovenske romantike, predvsem na Matijo Čopa, in na naše narodne buditelje, na primer Janeza Evangelista Kreka, ter tudi na pesnike, posebno še na Otona Zupančiča.«
»Gre za eno zelo samosvojo posameznico, ki je tudi skozi svojo literaturo zelo natančno kazala, da ima svojo pot in da se ne bo nikomur uklonila, ne moškim, ne patriarhatu, ne pravzaprav človeštvu na neki način, in mislim, da tudi v teh negotovih časih, ko vsak dan poslušamo grozljive novice o vojni in nasilju, je pravzaprav njena poezija, njen opus več čas naperjen proti nasilju, predvsem proti nasilju nad najšibkejšimi, nad otroki, ženskami, in mislim, da je to ena lepa nota, ki nekako kaže tudi Svetlano in njeno veličino in njen humanizem.«
»v polstoletni dobi v tej zbirki prvič izšel dobršen del izvirnih slovenskih proznih besedil, ki so danes kanonski teksti; in da je zbirka s prevodno literaturo pokrila tako vse evropske dežele, Rusijo, ZDA, Kanado, reprezentativni zgledi zastopajo Azijo, Južno Ameriko, Afriko in Avstralijo«
»Knjige, ki jih izbiram za program, govorijo o prijateljstvu, odraščanju, odnosih v družini, skupnosti, z njimi se odpravimo na najrazličnejše pustolovščine, v različna kulturna okolja, in tudi v fantazijo«
»Takrat sem bila trmasta, razviharjena, divjaška razmršena smetiščna mačka … Nikoli ne bi izpod mojega pisalnega stroja prišle nove pravljice, če ne bi prav ona s svojim tihim, svilenim glasom in prisrčno besedo ukrotila mojega renčanja. V moji mladostni premraženosti je zavel mehak južni veter.«