Ključna beseda: literatura

»Po eni strani je to skrajno učeno delo, v katerem pokaže, da ima [Petrarka] vse klasike v malem prstu, po drugi strani pa se sprašuje, kaj ga zadržuje, da kljub vsemu branju in obvladovanju visoke kulture ne zna biti srečen.«

»Glede na to, da se na svetovni ravni in ravni Slovenije pogoji za kulturo zelo spreminjajo, ne samo materialni pogoji, predvsem to, da se naša življenja in svet s prihodom umetne inteligence spreminjajo … Slovenci nismo več narod, ki si prizadeva zgolj za lastno državo in se mora kultura zaradi državotvornosti marsikateri temi odreči.«

»Eden od osrednjih problemov je časovnica sprejemanja.«

»Vsi se zavedamo, da je kultura pomemben element nacionalne identitete in so te institucije osrednje.«

»Torej priložnost, da razmislimo, kaj se dogaja s slovensko kulturo.«

»Na vseh področjih vlada negotovost in da je kultura v bistvu gospodarska panoga.«

»Jaz ne bom bral tega dreka.«

»On se je tega sam zelo dobro zavedal. Kadar je imel obdobja, ko je bil relativno dobro situiran, po navadi ni niti pisal.«

»Človek je širok, preširok, jaz bi ga zožil.«

»Če bi kdo dokazal, da je Kristus zunaj resnice, da ga resnica izključuje, bi raje ostal s Kristusom kot z resnico.«

»Lahko bi mu rekli tudi informbirojevsko-boemski Bond – kot mednarodni operativec prispe v Beograd prek Buenos Airesa, Pariza in Londona, druži se s Henryjem Millerjem in Anais Nin, prijateljuje z ideološkimi nasprotniki – jugoslovanskimi generali – in od njih terja usluge.«

»Pred nami je skratka lik, 'večji od življenja', zato se upravičeno lahko vprašamo, koliko je v njem resničnega in koliko izmišljenega – in do katere mere so v knjigo vključeni dokumenti avtentični.«

»Morda je celo malce krivično, da se ves čas postavljajo v ospredje njegova literarna dela, kajti pozornosti je vreden tudi njegov časnikarski opus. To leto vidim kot priložnost, da se prevetri tudi ta del njegovega ustvarjanja.«

»Z malo besedami in veliko slikami oriše njegovo življenjsko pot in delo. V samo 37 letih je uspel toliko stvari napisati, domisliti, zagnati, kar je res izjemno, še posebej če upoštevamo, da je toliko njegovih stvari potem tudi ostalo v tej srenji.«

»Na ta način bodo Jurčičeva dela postala odslikava sodobne družbe, posamezniki pa se bodo preizkusili v vlogi pisca.«

»V burnih obdobjih zgodovine je pogosto rabila kot svarilo ali budnica, a ob tem se postavlja vprašanje nevarnosti moraliziranja, banalizacije, ideologizacije in posploševanja. In kako naj ob vsem literatura, da ne bi splavala po vodi, ohrani lastno avtonomijo«

»Jurij trpi lakoto, pomanjkanje, a ohranja zanos in navdušenje, Ivan si priskrbi materialne dobrine pa morda ustvarjanje sproži drugačno, ljubezensko, bivanjsko trpljenje. Odgovora na vprašanje ni, jasno pa je, da ljudje iz enega kraja nosijo s seboj v svet pripadnost in tisto prvobitno željo biti del širše družine tega kraja.«

»Mine še 40 let, v letu 2021 generacije novih razmišljujočih in angažiranih umetnikov Poljan stopajo v velike čevlje prednikov in uporabljajo njihova ramena za trdno oporo.«

»Knjiga je sveža v mnogih ozirih: stilno, zgodbeno, sporočilno in jezikovno.«

»Delo je večsmerno, veččutno, večžanrsko, slogovno izredno pestro in prežeto s humorjem.«

»Namreč, izjavljalni položaj subjektke oziroma govorke je proč od vsega in vseh.«

»Da obstaja ta Ljubav, da je, da se subjektka nanj oziroma nanjo obrača, je za bralca, vsaj zame je bilo, odrešujoče.«

»Med spletkami in zehanjem.«

»Da življenje pomeni iz samega sebe narediti umetniško delo.«

»V nekem smislu pisateljevo ustvarjalno naročje, kalilnica sloga, tipov in idej tako za literarne kot publicistične tekste.«

»Zelo lepo je, da je veliki Ukrajinec Taras Ševčenko našel svoje častno mesto v tem parku med izjemnimi osebnostmi različnih narodov. Njegova navzočnost simbolno poudarja dejstvo integracije Ukrajine v enotno družino evropskih narodov.«

»Ševčenko za Ukrajince pomeni to, kar je Prešeren za Slovence.«

»Veliko njegovih pesmi je po vsebini podobnih Prešernovi poeziji. Oba sta razvijala pronicljive misli.«

»Veseli smo, da je zgodba o Prešernovih sodobnikih tako lepo zaživela. Vsakič, ko opazim, da se kdo od mladih ustavi v parku in si ogleduje kipe Prešernovih sodobnikov ter se fotografira ob njih, čutim zadovoljstvo.«

»To, kar počne Jurčič, je skoraj naša edina prava literarna prihodnost.«