Ključna beseda: literatura

»Tukaj gre za vprašanje umetne inteligence. Njen nastanek je tavtologija: zavest, ki bi ustvarila samo sebe, je že obstajala, ko je naredila prvi korak samostvarjenja.«

»Družbena omrežja in splet se pojavljajo v romanu kot sovražnik lepote, nenehen pretok informacij brez smisla, 'zapravljen čas'.«

»Generacija X ga sovraži, ker je bil veliko boljši od drugih, kar se tiče proze.«

»Tu ni več izhoda v sanje ali ideje, niti v poezijo, ker je edini smisel uprizoritve razkritje resnice in zato morajo biti vsi pripomočki umetnosti postavljeni ob stran ali vsaj v oklepaj.«

»Jančarjevi romani se tako prilegajo odru, da se uprizarjajo kar sami.«

»Predstava Jančarja vrača v gledališče oz. kamor sodi.«

»Generacija je pred odprtimi vrati, ki ima prosto izbiro prihodnosti.«

»Velja tudi za enega najprodornejših družbenokritičnih premišljevalcev pri nas.«

»Potopimo Islandijo!«

»Kar je skoraj tako nemogoče kot potopiti Islandijo.«

»da se sretnu komšije«

»To ni začrtana ideja, ampak gre za aktivno uvrščanje del in njihovih avtorjev in za to, kdo o tem odloča.«

»Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam.«

»Ko je učitelj napisal na šolsko tablo naslov spisa, ki naj bi ga napisali v šoli ali doma, se je v meni utrnil trenutek pravljičnosti.«

»Monelle me je poiskala na planjavi, kjer sem taval, in me prijela za roko. / Nič se ne čudi, je rekla, jaz sem, in nisem jaz, / Spet me boš našel in me izgubil …«

»Človeški nos je praktično nesposoben. Največji pesniki na svetu niso vonjali ničesar drugega kot vrtnice na eni in govno na drugi strani. Neskončni odtenki, ki ležijo vmes, so nezabeleženi.«

»Videl sem toliko, da lahko rečem: Kdo je bil brezvestnež, ki je napisal na moje spričevalo arhitekt!«

»Da gora zagrmi v potoku zvezd, v zvezdnem / prahu, da poljub skeli, / sladkorna zmes medu v dlaneh ...«

»Tu, kjer stopinja ves čas postaja telo.«

»Volja do resnice je, kakor vsaka druga, najhitrejša pot do ponarejanja in prenarejanja kakega dejanskega stanja.«

»Gole gore spregovore kot grozne gore.«

»Bil sem tako rekoč nesmrten, vse do tistega poznega oblačnega popoldneva leta 1981, ko …«

»Bagdad je bil moja ljubezen / in moje prekletstvo.«

»Čas je. Zrak je pripravljen. V nebu je odprtina.«

»Rad imam knjige / ki so jih premečkale / potne človeške roke / včasih s sovraštvom ali gnusom / drugič z ljubeznijo …«

»Knjigarna je več kot le prodajalna knjig, saj je dragocena institucija zgodovine temnopoltih, ki je zdaj potrebna bolj kot kadar koli prej.«

»Knjigarna je srce skupnosti (temnopoltih) in bi jo morali ohraniti.«

»Človek nima miru ne za delavnik ne za praznik! Na stara leta tekaš sem ter tja kakor pes! Še pismonoše živijo mirneje!«

»Pograbila ga je čudne vrste panika in izpraznil je kozarec.«

»To je nedvomno resno delo, morda malce predolgo, toda v broširani žepni izdaji bi vsekakor našlo svoje bralce. A nikakor ne v zdajšnji obliki.«