Ključna beseda: literatura

»Pisati, napisati, zapisovati, kar je bilo pozabljeno, prezrto, zamolčano.«

»Razklan sem. / Sekira brezupa tiči v prsih in obnjo tolče srce, / magnezijev sij bolečine se zrcali v nebesnem svodu.«

»Kukavice pojejo z vseh gozdov naokrog / in tožijo za bitjem, ki ob meni hodi / kakor senca in ne more spregovoriti. / A jaz mu svojega glasu ne morem dati. / Samo enega imam, ki ne prevpije tišine, / seme v veter seje in le upa, da kje vzkali / Ves svet potrebujem za sebe, kakor da sem morje. / Ker je človek slabotno bitje. Najbolj ranljiva / je v njem podobo tistega, po čemer je.«

»Ob njem sem si zaželel, da bi zbirka Pesmi za kukavice izšla neomadeževana od časa, v katerem je nastajala, tudi neomadeževana od rok vseh tistih, ki predstavljajo knjižni sistem in literaturo nasploh, stran od ljudi, ki brezbrižno hodijo po sredini ceste. Za kukavice, je moj polis.«

»Toliko napisanih besed, a ne ena na glas spregovorjena.«

»Kakšno ceno plačamo, kadar moramo zapustiti neko življenje.«

»Čas policijskih ur, bomb, atentatov, ugrabitev in množičnih grobišč se je pisatelju zdel kot nalašč za zgodbo o duhovih, detektivsko zgodbo ali vohunski triler. Ali pa vse troje.«

»Tankočutna pripoved o koncu neke ljubezni«

»Pred nami se po drobcih razpira zavezujoča zgodba, ki ne sega le na področje ljubezni in čustva, spopada se tudi z nasiljem in motivom prebežnikov, predvsem pa gre tudi za intimno iskanje (življenjskega) cilja«

»Ampak, kaj je najhuje, kar si kdaj videla? Kaj točno si videla?«

»Umik vabila že sam po sebi predstavlja jasno zavzemanje političnega stališča.«

»Moje politično in človeško stališče je, da otrok ne bi smeli bombardirati.«

»Čeprav se zavedam, da ste zaradi sredstev, ki jih prejemate znotraj sistema, v katerem delujete, pozabili na to, kaj je bistvo umetnosti, bi vas vseeno rada spomnila, da niste Literatura.«

»Občudovalec in vernik časa sem.«

»Nič na svetu ne potrebuje časa, če se noče ujeti v obliko.«

»Pesem je preobilje.«

»Velikansko neiztrohnjeno srce v oceanu nemega prostora.«

»Morala bi biti kot brat, da mi sploh ne bi bilo mar za našo družinsko preteklost...«

»Inventar brazgotin. Še zlasti tistih na tvojem obrazu...«

»V zgolj čakanju brez planerjev in spomina...«

»SPOMIN bistri zabrisano obliko...«

»Rada bi samo bila. / Pomirjena in zadovoljna.«

»Ko sem tu, / bi bila rada tam. / Ko sem tam, / hrepenim po tu. / Hrepenim in se bojim.«

»Hrepenim po bližini, / a se je bojim. / Strah sprejemam, / saj vem, da živim.«

»Sem igralka? / Seveda. / Imam masko? / Več mask. // Koliko vlog obvladam? / Precej. / Mi katera dela težave? / Kako biti čisto prava, pravcata jaz.«

»Prevajam. / Zanič. // Pišem. / Zanič. // Sem. / Zanič. // Zakaj? / Za nič.«

»Aresta kot laboratorija ne od znotraj ne od zunaj ne more nihče ponazoriti in ponoviti tako natančno, da bi ustrezal resničnosti, če ni polbog, če ni bolan, če ni pacient ideologije. K sreči ga njegova umrljiva narava vedno premaga, tako da je vse skupaj samo epizoda.«

»Če picerista primerjam s Podstenškovim 'zapornikom' iz romana Sredi pajkove mreže, Merčev junak vendarle čuti nekaj več empatije, a zlomljen je že od otroštva.«

»Občasno picerist ironično interpretira tudi izjave in črno kroniko v osrednjem časopisju in televizijskih dnevnikih.«

»Nekateri večkratni družinski umori nas spomnijo na nedavne resnične dogodke.«