Ključna beseda: književnost

»To so dobri ljudje.«

»Čudovito! Vsekakor bi jo lahko dobil že pred menoj.«

»To je Švedska danes. Tisti, ki je opravičeval vojne zločine, je dobil Nobelovo nagrado.«

»Globoko obžalujemo sklep Nobelovega odbora za književnost.«

»Bolj kot kdaj koli prej potrebujemo javne intelektualce, ki so sposobni pokončno stopiti v bran človekovim pravicam v boju proti brezbrižnosti in cinizmu naših političnih vodij. Handke ni tak človek.«

»Olgo Tokarczuk navdihuje pogled od zgoraj, zaradi česar je njen mikrokozmos ogledalo makrokozmosa.«

»Biti sprejemljiv, je vse.«

»Impresivno je, kako nas pisateljica v tej 1000 strani dolgi knjigi spusti v misli več oseb, da nam poda portret glavnega junaka, ki je opisan zgolj z zunanje perspektive.«

»Če ga lahko opišemo kot pisca kraja, njegove pozornosti ne pritegnejo predvsem metropole, temveč predmestja in pokrajina. Ponovno ujame nevidno in nas naredi del tega.«

»Bilo je boleče. Rane ostajajo.«

»Imeli smo bolj evropocentrično perspektivo na literaturo, zdaj se oziramo po svetu.«

»Če bosta lavreata dva, mora biti vsaj ena ženska in naj bosta z različnih celin.«

»Naj bo nagrajenka.«

»Knjiga je najpomembnejše mesto srečevanja s sodobniki, ki imajo različna mnenja, ideje in službe: z drugimi kulturami; s tistimi, ki so živeli včeraj, pred desetimi, pred stotimi ali pred tisoč leti; z vsem, kar je obstajalo, in z vsem, kar lahko obstaja v vseh časih in vseh prostorih.«

»Velikićevi romani bralcu izjemno estetsko doživetje. Z različnimi izzivi in drobnimi dejavniki razkrivajo prostore vsakdanjega življenja, zapletenost in hkrati preprostost odnosov med moškimi in ženskami.«

»Značilni bogata preprostost in pogumna jasnost, njene besede se povezujejo v poezijo, ki alegorično razkriva resnice o življenju in družbi.«

»Najsi bo razuzdano, smrtno ali pijano, najsi bo razpadajoče, nežno ali boleče, se ženska telesnost vpisuje kot vsakokratna neizogibna resnica.«

»Naša noga je na pragu. Prihajamo po svoje.«

»Postala bo pisateljica, in ker bo pisateljica ali ker bo tisto, zaradi česar bo postala pisateljica, bo kar naprej obsedena z nestanovitnostjo besed.«

»Ne, beseda ni stvar. Stvar ni beseda. Toda nekako sta ti dve – stvari – postali nerazdružljivi.«

»Besede so kot nevidna koža, ovijajo svet in ga delajo resničnega.«

»Vse življenje si je skušala to predstavljati, oživiti to materinsko nedeljo, celo ko je zbledela in celo ko je njen edini razlog za obstoj postal zgodovinsko čudo, običaj neke druge dobe.«

»Na pavšalne očitke ne bomo odgovarjali.«

»Že deset let se lomi hrbtenica založništva.«

»Ali bomo svetovno literarno in založniško prizorišče zasuli s prevodi naših avtorjev?«

»Saj veste, jezik pa to.«

»Glede na sredstva za knjigo in založništvo nimamo možnosti.«

»Se že deset let lomi hrbtenica založništva in z njim tudi hrbtenica jezikovnim ustvarjalcem.«

»Ob takšni politiki do slovenskega založništva in literature, bomo vsi komaj čakali, da bo šlo vse skupaj mimo.«

»Cilj njegove poezije je bil izraziti bedo in nesrečo proletarskega sveta; ta mu je bil predvsem snov za ponazoritev novega etosa, ki zahteva očiščenega človeka; sočustvuje z zatiranim in trpečim, ki so simbol novega človeštva in nove družbe. Zato je izražal proletarsko-socialno motiviko z vizionarnimi podobami, simboli in metaforami.«