Ključna beseda: gledališče

»Sama se v predstavi pojavljam in izginjam na različne načine: kot tista Nana, ki sem nekoč bila in nisem več...«

»Ta zgodba je naposled zaživela tako na odru kot v resničnem življenju, s tem pa je postala točno takšna, kot sem si jo želela: čarobna in srčna.«

»Zdi se mi, da se bodo lahko otroci z nami počutili hkrati doma, v določenih trenutkih na potovanju in obenem tudi v brezmejnem vesolju, ki ga prežemata domišljija in srčnost.«

»Želela sem ustvariti magično, poetično, subtilno predstavo. Kot nekakšen sprehod po spominih v popolnoma novem gledališkem žanru.«

»Otrok ima izjemno senzibilno, skorajda lasersko natančno percepcijo in vidi skozi srce, zato mu moramo dovoliti, da sam raziskuje in sproti ustvarja.«

»Predstave, ki so nas najbolj nagovorile, so predstave s čistim in jasnim sporočilom in izvedbo in so tudi prejele priznanja in matičke za svoje dosežke. Hvala in čestitam.«

»Njegova vizualna uniformiranost in izčiščena dikcija sta predirljivi in surovi, a vendar nadvse verjetni.«

»Žirija je iz nabora dodelanih in celovitih predstav kot najboljšo prepoznala Antigono v New Yorku Janusza Glowackega v izvedbi in produkciji Loškega odra iz Škofje Loke.«

»Posebno priznanje za Anito v podobi Petre Krančan.«

»Zato je zdaj na vseh nas, ki smo vpeti v ljubiteljsko gledališče, da spet zagrizemo v tematike, ki nas zanimajo in najdemo načine, da v obliki gledaliških predstav najdejo svoje mesto na odrih po Sloveniji.«

»Kot magnet je zbiral napredne sile, navduševal vedno nove borce in spreminjal takratno slovensko gospodarsko, politično in kulturno polje. To ga je dvigalo in mu nudilo prav toliko užitka kakor umetniško delo, vsi ti pisani in mnogovrstni doživljaji pa so mu bili inspiracija za slikanje človeških usod. Te so žive tudi danes. Tu. Med nami.«

»To je prava priložnost za oživitev pisateljevega življenja in tedanjih razmer ter za prevetritev njegovega pomena za narod.«

»Ko gledam, kakšna kemija nastane na odru, ko igralci iz Slovenije, Srbije in Avstrije začnejo govoriti med seboj, je res čudovito bogastvo.«

»V tem primeru gre res za to, da je napisana neka slovenska tragedija. Ali pa vsaj poskus tragedije.«

»Obratno torej, kot smo navajeni iz tradicije. In tudi to je nekaj, kar je zelo naše, zelo slovensko.«

»A imeli smo se super, od prvega dne naprej. Ta mešanica narodov, mentalitet, vse se je zelo dobro ujelo.«

»Vsi so me sprejeli z odprtimi rokami. Redko se človek počuti tako vključenega v produkcijo. Edina, pa še to majhna, ovira je bila jezik, a smo jo presegli.«

»Ti dnevniki spregovorijo z neobičajno močjo o svobodi in osamljenosti, med vrsticami, a nič manj jasno, pa tudi o odnosu družbe do umetnosti in umetnikov, zato so njeni zapisi še vedno aktualni.«

»drzna in iznajdljiva ženska, ki se ne le zaveda svoje vloge, ampak jo tudi izjemno pretkano skriva«

»vprašanje zgodb, ki nas oblikujejo in zakaj smo, kakršni smo«

»bolj kot srhljiva slika ali grob prikaz vulgarnosti našega delovanja, ko živimo v svetu, v katerem smo ostali brez kakršne koli samorefleksije, ko sami sebe opravičujemo s tradicijo«

»Preprosto Drama je, v vseh odtenkih te besedne zveze.«

»lucidno in duhovito metaforo jalovosti človeškega nasilja in razlik, ki bazirajo na neki abstraktni ideologiji ali na družbenih vlogah, ki so nam dodeljene ne glede na našo izbiro«

»komična drama, ki paradoksalno obravnava zelo travmatično zgodbo druge svetovne vojne«

»Nikoli več ne želim gledališča v živo jemati kot nekaj samoumevnega. Kaj pa vi? Strašljivo je.«

»Hvaležen sem vam in upam, da si boste lahko ogledali toliko predstav, kolikor se bo dalo, in da boste še naprej podpirali našo industrijo.«

»Najlepše je doma.«

»Hotela sem biti tukaj, da pozdravim New York in gledalce svoje najljubše predstave.«

»Kot pravi Rafiki – bil je čas.«

»Levin s svojim besedilom časti gledališče, like, situacije in človeškost. In kaj je gledališče drugega kot nastavljanje ogledala družbi, v kateri živimo?«