Citati avtorja MGL

»Kaj vse se lahko človeku zgodi, ko ga pomotoma razglasijo za mrtvega?«

»Kaj vse se lahko človeku zgodi, ko ga pomotoma razglasijo za mrtve?«

»Živ? To je nemogoče. Tri leta ga ni bilo. Kje bo pa spal?«

»Kratica Ruta, ki je nastala iz treh pomenljivih besed (Regionalna unija teatrov), vzpostavlja neposredno asociativno povezavo z (za zdaj) osrednjim namenom zveze: organizirati potujoči mednarodni gledališki festival, ki vsako leto obišče vsa festivalska prizorišča.«

»Ena noč bo razkrila vse strahove, rane in laži.«

»Komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi je aktualna, so prepričani v MGL-u.«

»Kjer so bogataši, ki mislijo, da so zaradi denarja vredni več kot drugi ljudje in si tudi zato lahko vzamejo, kar jim srce poželi, dotlej bo komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi aktualna.«

»Govori o vsem, kar je v odnosih lepo in težko, pa naj gre za ljubezenska razmerja, družinske in prijateljske vezi ali zgolj naključna znanstva.«

»Čas za veselje je natanko to: igra o odnosih. Ukvarja se z vprašanjem, kdo smo drug drugemu, kako sebe dojemamo in vzpostavljamo v odnosih s svojimi bližnjimi.«

»Ti koncerti so vedno posebno doživetje: po eni strani obujajo glasbeno preteklost in staremu prinašajo svežino, po drugi strani pa vsako leto ponudijo nekaj novega«

»Vsem zlobnežem je skupno, da v življenju niso bili deležni človeške dobrote in da se s svojimi zlimi dejanji maščujejo. Nadomestilo za ljubezen najdejo v pridobivanju moči in uživajo v tem, da drugim vlivajo strah.«

»Izjemno pronicljiva, tankočutna in angažirana pisava Yasmine Reza je polna na prvi pogled neznatnih nians in samoumevnih detajlov, saj prerisuje dinamiko vsakdanjih medosebnih dialogov, ki pa jih še bolj kot izrečeno definira neizrečeno, ali še bolje, neizrekljivo. Telesa takrat postanejo rentgenska naprava za komuniciranje onstran besed.«

»Dodamo lahko le, da je Judita Zidar igralka, kakršne bi si želela vsaka vloga.«

»Učenci, občudovalci in obiskovalci so arhitekta Jožeta Plečnika pogosto naslavljali z mojstrom, česar se je otepal, a ga je naziv spremljal, kamor koli je šel. Njegova globoka predanost delu in vera, da ne nastane nič resnično dobrega brez stremljenja k popolnemu, sta zakoreninili njegov sloves.«

»Ta obred je v angleških internatih nekaj vsakdanjega, tradicija, ki je tako uveljavljena, da je kljub nasilnemu ravnanju, do katerega lahko pride med obredom, pravzaprav del šolskega kurikula.«