Ključna beseda: gledališče

»Generacija je pred odprtimi vrati, ki ima prosto izbiro prihodnosti.«

»Velja tudi za enega najprodornejših družbenokritičnih premišljevalcev pri nas.«

»Na hudem razpotju nikoli nisem bila, sem pa občasno kdaj razmišljala o svobodi, o tem, da bi bila lahko sama svoje sreče kovač.«

»Ko dobiš stalni angažma, redno zaposlitev v gledališču, si kot mlad igralec neizmerno srečen.«

»Ne zavedaš se, da si zaradi te sreče nemalokrat primoran izpustiti kakšno filmsko izkušnjo, predvsem tujih produkcij, ker enostavno ne moreš biti tako fleksibilen kot kdo 'na svobodi'.«

»Delala sem z različnimi režiserji, in boljši kot je bil režiser, bolj ko je bil ustvarjalen, več svobode je puščal meni, igralcem in drugim soustvarjalcem.«

»Vsak scenograf seveda najprej prebere tekst, da vidi prostor, kjer se dogaja in si lažje predstavlja.«

»Scenograf je v bistvu arhitekt, to je ustvarjalec prostora, ustvarjalec arhitekture.«

»Ne moreš skozi vrata, če jih na sceni ni, če malo poenostavim.«

»Kot scenografka želim imeti izziv. Ko dobim nalogo, me mora spodbuditi k ustvarjalnosti.«

»Priznam, da smo prijetno presenečeni, da si je muzej tako hitro opomogel in da so se obiskovalci tako hitro vrnili. Zaradi tega z optimizmom zremo v prihodnost.«

»Šole in vrtci so očitno komaj čakali, da lahko spet obiščejo naše programe, kar nas veseli.«

»Spletni dogodki so vzbudili zanimanje v prvi fazi epidemije, ljubiteljice in ljubitelji gledališča pa jih v resnici nikoli niso vzeli za enakovreden nadomestek.«

»Obiskovalci so se navadili, saj že drugo leto organiziramo dogodke pod zahtevanimi pogoji, tako da pri obisku naših prireditev nimamo težav.«

»Ustvarjalci iščejo neko novo, neodkrito, mlado, komunikativno, mogoče še nevideno plast slovenske dramatike. Zato gledamo izredno sveže stvaritve.«

»Vse uprizoritve učinkovito spregovorijo o tem, kar se nas tiče kot posameznika ali kot člana neke družbe.«

»Slovenska dramatika išče nove teme in vsebine, želim si, da bi še naprej ostala tako kritična, da bi še naprej zagotavljala temeljni premislek in razbijala stereotipe.«

»Slovensko gledališče je ekosistem, ki sinergično vključuje javne zavode in nevladne organizacije, in stvari, ki se trenutno dogajajo, so nevarne za celoten ekosistem.«

»Ker želi postati na primer politična tribuna, nekakšna terapevtska delavnica, želi postati prostor nekakšnih osebnih izpovedi.«

»Gledališče uprizarja vse, a hkrati tudi vse postavlja pod vprašaj, vse ponuja v razpravo, o vsem je mogoče skozi gledališče podvomiti, o tem razpravljati in hkrati vedno ponuja tudi nekaj novega.«

»Se pravi ponuja neko alternativo obstoječemu in to lastnost je po avtorjevem mnenju zdajšnje gledališče izgubilo.«

»Gledališko umetnost degradiramo na čisti objekt menjave, prodaje, objekt, ki ne povzroča več nikakršne refleksije, premisleka, niti čustvenega odziva pri gledalcu.«

»V vlogi farovške gospodinje je dar za naravno in detajlirano podajanje – tako tipičen za Marjutino igro pred kamero – nadgradila s smislom za komično, čutnostjo in primorskim temperamentom. Pri tem je izkoristila vse prednosti izražanja v domačem, ajdovskem narečju.«

»Sodobnost in aktualnost Setnikarjeve igre ni le v osebnostni kompleksnosti, temveč predvsem v natančni odmerjenosti in uravnoteženosti med psihološkimi nasprotji.«

»Vlogo newyorškega brezdomca ustvari z navidezno lahkotnostjo, čeprav jo poganja izjemno natančna in premišljena notranja razčlenjenost zapletenih psiholoških stanj. Skupaj s soigralci je dosleden v nepredvidljivosti, predvsem pa spretno odmerja in lovi občutljivo ravnovesje komičnega in tragičnega.«

»Ulično gledališče je umetnost, ki se je osvobodila zaprtih prostorov in šla med ljudi.«

»... v katerem umetnik ustvari svoj imaginarni svet, ga odpre za ljudi in jih povabi vanj. V njem uprizarja in pripoveduje zgodbe, pri čemer intenzivno gradi dialog z občinstvom, da bi navezal (osebni) stik z njim in ga – oziroma da bi se z njim – za kratek čas povezal v skupnost. T. i. interaktivnost, ki je prepoznavna značilnost uličnega gledališča, ustvari posebno atmosfero, zato je srečanje z uličnimi umetniki več kot to; je edinstveno in neponovljivo doživetje.«

»Za Škofjo Loko radi rečemo, da je rojstni kraj slovenskega gledališča.«

»Po bridkem razočaranju ob razhodu z osrednjo nacionalno gledališko institucijo je v galeriji na Loškem gradu s premiero monodrame Krotko dekle začel novo samotno in kljubovalno gledališko pot.«

»V tem obdobju odraščanja se dogajajo velike spremembe na področju čustvovanja, telesa, videza, socializacije, in vse to jih zelo vznemirja in dela negotove.«