Ključna beseda: film

»Običajno ne poslušam pesmi, ki jih pojem, a ta je na mojem seznamu.«

»Zveri južne divjine je prisrčen, nežen, necenzuriran, nesentimentalen, anarhičen duhovni vodnik za odkrivanje lastnega prostora na planetu.«

»Vabilo na Piazza Grande v Locarnu je izjemno priznanje za vse, ki smo sodelovali pri tem filmu, vsekakor pa izjemna priložnost, da še ena pozabljena zgodba iz naše zgodovine pride v svet skozi 'velika vrata'.«

»Izbor v prestižno sekcijo Piazza Grande v Locarnu in svetovna premiera pred 8000 gledalci na enem največjih platen v Evropi pa bo zagotovo nekaj nepozabnega.«

»Čudovito je, da smo lahko sooblikovali film, ki se dogaja konec petdesetih let, v času hladne vojne, z bogato scenografijo in kostumografijo in navdihujočo zgodbo, ki je pomembna tudi danes.«

»Občinstvo sem imel zelo rad in upam, da ono tudi mene. Občinstvo sem zmeraj spoštoval in menim, da če je bil kdaj aplavz na odprti sceni, kot temu rečemo, sem lahko bil kar malo važen.«

»Poskušal sem si zapomniti specifiko določenega značaja in prevzeti nekaj njegovega nase. (...) Ljudje so se mi vedno zdeli strašno zanimivi. In sem jih kradel. Prav škoda, da tega več ne počnem.«

»Sinead je končevala novi album, pregledovala datume nove turneje za leto 2024 in razmišljala o priložnostih v povezavi s filmom na podlagi njene knjige.«

»Naj počiva v miru.«

»Zdaj sem postal smrt, uničevalec svetov.«

»Prizor v Oppenheimerju je neposreden napad na verska prepričanja milijarde strpnih hindujcev.«

»Ko gledam te konce, se vidi, da država vanje ne vlaga toliko kot v Ljubljano, zato se tam dogaja eksodus mladih. Na ta način sem opazoval situacijo – starega človeka, ki gleda razkroj te družbe, hkrati se pa mora ukvarjati s svojim poslom.«

»Roadshow, kakor na Japonskem rečejo začetku distribucije, so uskladili s časom v letu, ko tudi na Japonskem pečejo kostanje, datum premiere pa določili teden dni po prazniku kostanja, ki ga zaznamujejo v enem od templjev v Tokiu.«

»Pri fiziki je namreč bolj kot algebra pomembno to, da 'slišiš glasbo v stvareh'.«

»Nezvestoba je očitno le eden od atributov 'zasanjanega genija', toliko lažje opravičljiva, ker je njegova žena Kitty v vsakem prizoru prikazana s koktajlom in/ali vreščečim dojenčkom v rokah.«

»Trenutno odpiram restavracijo, kar mi ne predstavlja nobene zabave ali užitka.«

»Ni mi treba zagotavljati zabave ali užitka. In ne potrebujem nobene zabave ali užitka. In s tem sem popolnoma pomirjen. Ker ni dobrega na svetu, ki bi bilo vredno tega, kako obupno se zdajle počutim.«

»Potovanja niso vedno lepa. Niso vedno udobna. Včasih bolijo, včasih ti celo zlomijo srce. Ampak to je okej. Potovanje te spremeni – mora te spremeniti. Pusti sled v tvojem spominu, na tvoji zavesti, srcu in telesu. Nekaj vzameš s seboj. Upamo, da pustiš za seboj nekaj dobrega.«

»Morda pa bi lahko opolnomočil še druge Kene, da 'naredijo to deželo spet kenasto'?«

»Lahko sicer nežno ugriznemo roko, ki hrani, a znamki je prepovedano zares škodovati.«

»Za Barbie je vsak dan najboljši dan. Za Kena je dan dober samo, če ga Barbie pogleda.«

»Suzana Tratnik o otroštvu piše na univerzalen način, ki sva ga z Ester z lahkoto podoživeli. Špricerji pod brajdo, osmrtnice in druženja s starimi mamami so naju nagovorili in nama služili kot varen pristan, v katerem so liki hitro spregovorili sami.«

»Vesela sem priložnosti in nadvse hvaležna, da se lahko filmsko izražam in s krasno ekipo gradim vzporedne svetove, ki bodo za vedno ostali in ne bodo izginili, tako kot izginejo trenutki, svetovi in prostori v resničnem življenju.«

»Preveč informacij bi lahko zmanjšalo zanimanje občinstva.«

»Poster in naslov – samo to smo dobili kot otroci. Takrat sem si poskušal predstavljati, o čem bo film, in ta občutek smo želeli nazaj.«

»Fotograf je film sprave; lika ne iščeta le sorodne duše, najti skušata tudi ravnotežje med tradicijo in modernostjo, med družino in lastnimi željami, med podobo in resničnostjo. Morda zgodba res zveni predvidljivo, a Batra se izogne žanrskim klišejem, banalnim šalam in razkazovanju čustev ter namesto tega ustvari razmišljujoč film, osredinjen na notranja življenja protagonistov.«

»Osrednji del filma so morda res vojni dogodki, videni skozi prizmo udeležencev in opazovalcev, toda Virc daje hkrati vedeti, da se je v tistem obdobju dogajalo tudi vsakdanje življenje, iz katerega nastanejo 'male zgodovine', pa čeprav v senci 'velike zgodovine'.«

»Ker današnje generacije odraščajo na vizualnih stilih YouTuba in TikToka, želim otroke nagovoriti na podoben narativen način. V filmu ima pomembno vlogo tudi glasba, zato glasbeno podobo oblikujemo v sodelovanju s progresivnimi slovenskimi artisti – Vazzom, Sahareyo in Dachotom, ki v filmu tudi nastopajo. Poleg razburljive filmske izkušnje pa želim poslati otrokom tudi sporočilo, da nikoli ne smemo obupati in da, kadar delujemo skupaj, lahko prispevamo k spremembi in gradimo boljšo prihodnost.«

»Ko se dandanes naša življenja v vse večji meri selijo v digitalne svetove, verjamemo, da zdaj, bolj kot kadar koli, potrebujemo zgodbe o lepoti analognega sveta. Otroci, ki jim je ta film namenjen, so velik del svojega otroštva preživeli v svetovnih krizah – sprva koronavirus, potem recesija, zdaj vojna. Naša dolžnost je, da jim pokažemo, da obstaja upanje v boljši jutri tudi v analognem svetu, zanj pa se moramo aktivno boriti.«

»Absolutno se lahko poistovetim s Supermanom, ker je točno to, kar sem tudi sam.«