»V kraju, kjer sem odraščala, smo pogosto poslušali zgodbe o skrivnih najdbah, tajnih izkopavanjih in skrivnostnih pustolovščinah. Le pozno ponoči si moral ostati v baru ali se ustaviti v majhni podeželski gostilni, pa si lahko slišal (...) zgodbe o okostnjakih in duhovih, pobegih in temi. Sklenila sem, da o tej večplastni zgodbi posnamem film.«
»To je komedija, v kateri ni ene čiste linije, ni enega ljubezenskega para, ampak je ena velika zmešnjava. Je kar precej parov, ki se približujejo in oddaljujejo med seboj. Veliko hrupa za nič je v resnici ta naš napor, da se prepoznamo, zbližamo, da uredimo naša čustva.«
»Skušali se bomo postavljati v vlogo žrtve, storilca in pričevalca ter raziskati, zakaj pride do nekega nasilnega dogodka, kako bi lahko to preprečili in ali je sploh v naši moči, da to preprečimo.«
»Vesela sem priložnosti in nadvse hvaležna, da se lahko filmsko izražam in s krasno ekipo gradim vzporedne svetove, ki bodo za vedno ostali in ne bodo izginili, tako kot izginejo trenutki, svetovi in prostori v resničnem življenju.«
»Knjiga naravnost kliče po lutkovni predstavi, ker so stvari drugačne kot v realnosti. Dogajajo se stvari, ki bi bile v življenju nemogoče, lutka pa nam omogoča življenje stvari, ki v realnosti niso mogoče.«
»Ena izmed negativnih posledic delovanja družbe, ki jo razjeda korupcija, je množica šolanih ljudi, ki ne morejo uresničiti svojih aspiracij in talentov, ker preprosto nimajo zvez.«
»To je v današnjem času, ki prinaša neomejeno količino izzivov, problemov, ki ruši skorajda čisto vse navade in načine funkcioniranja naše družbe in nas samih, odličen tekst, saj s svojo časovno distanco predstavlja paralelizem tukaj in zdaj.«
»Besedilo predstave temelji na konfliktu med utesnjujočimi okvirji konvencionalne vaške patriarhalne družbe in silovitimi notranjimi impulzi in nagoni, ki gorijo znotraj posameznika.«
»Kaj nas opredeljuje: naša etnična pripadnost, vera, spol? Kaj nas deli ali združuje? To je zgodba o negotovosti življenja, naključnih srečanjih, ki združijo agresorja in žrtev ter obujajo bolečo preteklost; to je zgodba o nemogočih povezavah, o ljubezni in absurdu.«
»Film se začne kot ekskurzija, ki jo vodi humor in se razvije v grenko izkušnjo. Naravni ritem je prvinski in je tesno povezan s človeškimi raziskovalnimi tehnikami pri iskanju resnice po nasilju.«
»Bistvena je lokacija: hotel v slogu 80. let, priča nekdanjega jugoslovanskega arhitekturnega sloga: betonski brutalizem ali modernizem, potem pa je tu še poškodovano mesto Sarajevo, pričevanje o odprtih ranah in preteklih bolečinah.«
»Glavni lik filma je ženska. Neprilagojena ženska, ki hrepeni po vsem, po čemer hrepeni tudi prilagojena ženska, le da se s tem spopada na drugačen način. Kot režiserko me zanima taneprilagojenost in kaj se zgodi, ko neprilagojena ženska ob prelomnici, tik pred 27. rojstnim dnem, izgubi menstruacijo. Kako se neprilagojeno spopade s tem!«