»Pomembno se mi zdi, da se videoumetnost vključi v program kinematografa, muzeja filma, ker je treba nenehno širiti obzorja tega, kaj film je – ni le to, kar je videti na površju, v kanonu.«
»To je bil naravnost imeniten lik za upodobitev, s kazanjem svojih pomanjkljivosti in šibkosti kakor tudi svojih zelo pozitivnih prednosti ter tega, kar lahko naredi kot neke vrste voditelj, kakršnega v današnjem času strašansko potrebujemo v političnem življenju; nekdo, ki nam lahko pokaže pot in nam pokaže, kako živeti in se vrniti k starim krščanskim vrednotam.«
»Če ga [Frančišek] vidi, upam, da se bo zabaval. Upam, da ne bo jezen. In upam, da bo razumel, da je to, kar smo poskušali upodobiti, bistvo človeka in to, kar poskuša narediti.«
»Zelo sem vesel, da mladi poslušajo mojo glasbo. Na svojih koncertih opažam veliko mladih, in prve vrste imam še posebej rad, ker imam med koncertom boljšo komunikacijo z njimi. Mladi prepoznavajo resnico v moji glasbi. Danes je večina popglasbe popolnoma brez pomena, čustev in vsebine. V vsaki generaciji se najdejo ljudje, ki iščejo pomen v svojih življenjih. Zato na vsakem koraku spodbujam mlade, naj čim prej preberejo romana 1984 in Krasni novi svet. Ne s pametnimi telefoni, z branjem bomo našli pravo pot v življenju.«
»Ne morem kar naprej snemati filme o svojem očetu. (smeh) Ne glede na to, kako pomemben je bil zame. Moj oče mi predstavlja herojsko figuro. Kot mlad mož se je z ugovorom vesti najprej odrekel odhodu v vojsko, potem pa si je premislil in je šel nazaj, ne da bi se pri tem odrekel Jezusovim naukom. Šel je samo zato, da bi se lahko tudi sam boril proti nacistom. Potem pa je po nekaj mesecih vojne umrl. To je zgodba o junaku, a ne morem celo življenje snemati filmov o tem.«