»Pa ne samo zaradi Kajuhove tragične življenjske usode. Ob vsaki pesmi in vsakem človeku, ki je govorili o njem ali recitiral njegove pesmi, je imel kdo od nas solzo v očesu. Najbolj pa sem zadovoljen, da sem pridobil zaupanje hčerk Brine in Silve. Tako blizu Kajuhu nismo bili še nikoli.«
»S to razstavo smo ga želeli umestiti tja, kamor sodi – med klasike slovenske literature, tako da nobena politika v prihodnje ne bo nikoli v dvomih, ali ga častiti ali ne. Ne pripada ne levim ne desnim, ne pripada samo Šoštanju in ne samo Sloveniji, ampak je to pesnik upora evropskega formata.«
»Njegove pesmi so polne življenjskega naboja in kljub težkim temam v bralcu vedno puščajo kanček upanja – vero v boljši jutri, boljši čas, boljši svet.«
»Za kar sem umrl, bilo je premalo umreti.«
»Vso gnilo ljubljansko družbo z njenimi gnilimi nazori sem spravil na oder.«
»Vsaka pesem, vsaka melodija, vsak tekst pričajo o samobitnosti.«
»To je daleč od resnice, saj tega napeva v Sloveniji zares nihče ne pozna.«
»Sem pa vesela, da sem imela na terenu ekipo, ki ima rada glasbo.«
»Kajuh je bil vesel fant, vedno poln načrtov; s svojimi lepimi očmi je streljal sem in tja...«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju