»S to razstavo smo ga želeli umestiti tja, kamor sodi – med klasike slovenske literature, tako da nobena politika v prihodnje ne bo nikoli v dvomih, ali ga častiti ali ne. Ne pripada ne levim ne desnim, ne pripada samo Šoštanju in ne samo Sloveniji, ampak je to pesnik upora evropskega formata.«

»Njegove pesmi so polne življenjskega naboja in kljub težkim temam v bralcu vedno puščajo kanček upanja – vero v boljši jutri, boljši čas, boljši svet.«

»Za kar sem umrl, bilo je premalo umreti.«

»To je daleč od resnice, saj tega napeva v Sloveniji zares nihče ne pozna.«

»Vsaka pesem, vsaka melodija, vsak tekst pričajo o samobitnosti.«

»Vsak dan ob istem šanku, le redkokdo je manku, vse sami stari znanci, v malem vsi pijanci, boemi, hazarderji, ljubimci in bleferji, vsak dan ob istem šanku, vsak dan ob istem šanku.«

»Kajuh je bil vesel fant, vedno poln načrtov; s svojimi lepimi očmi je streljal sem in tja...«

»To sem počel, da sem prišel do svojega odmerka.«

»Kajuhu sem poskušal zlesti pod kožo, ne samo prerisovati njegove fotografije.«