»Petnajst dni sem hodila do taborišča s svojimi devetimi otroki. Triletna hči je bila že tako šibka, da sem jo morala pustiti ob cesti. Ničesar nisem mogla storiti, slišala sem le hijene, kako se približujejo.«
»Lačna nisem bila le, ko sem konjem ukradla hrano. Hranili so jih bolje kot nas.«
»Vem, da sem jokala. Ata so tudi tepli in potem sem rekla, da so svinje. Zaradi tega sem bila največja grešnica.«
»Napisala sem, kolikor sem le mogla čitljivo, številko 78750 in narisala polovico Davidove zvezde, kakor so nas označevali nacisti. Kaj sta potem storila s tem? Ne vem. Bil je šabat.«
»Napisala sem, kolikor sem le mogla čitljivo, številko 78750 in narisala polovico Davidove zvezde, kakor so nas označevali nacisti. Kaj sta potem storila s tem? Ne vem. Bil je šabat.«
»Zame je bila osupljiva izkušnja, ko sem videla te slike Sobiborja.«
»V ponedeljek sem nastopil kot tolmač 40 Furlanov ter sem pričel z delom na cesti od vrha Katschberg 1641 navzdol.«
»Ni izključeno, da so me svetovni dogodki v zadnjih letih pripeljali do mučnega stanja, ki me je spomnilo na dneve, preživete v taborišču.«
»Ljudje, ki sem jih v taborišču videl umreti na vešalih – prisostvovanja usmrtitvam so bila obvezna – so nam naročili, naj resnico o njihovih smrtih prenesemo svetu, naj jih ne pozabimo.«
»Imam seznam imen, 52 jih je bilo, popolnoma izbrisanih, od dedka do vnukov.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju