Citati avtorja žirija

»V Odpuščanju je Marija Zidar poskusila in uspela tako videti kot prikazati celotno sliko krvnega maščevanja in poskusov sprave med družinama, zakoreninjenima v starodavnih rodovnih zakonih, ki veljajo v odmaknjenem goratem predelu severne Albanije.«

»V filmu je zavzela perspektivo tako notranjega kot zunanjega opazovalca; njen pogled na temo in vpletene protagoniste je izjemno rahločuten in etičen, zato protagonisti delujejo kot kompleksni in razdelani liki, ne da bi pri tem izgubili svojo pristnost ali dajali najmanjši vtis izkoriščanosti.«

»Prek vizualne privlačnosti lepih, a neizprosnih gora se družbena krajina gladko in domiselno povezuje z naravno, zaradi česar je Odpuščanje zaokrožen, pametno narejen, prepričljiv in zanimiv film, ki je pomemben tako na formalni kot na vsebinski ravni.«

»Nagrado je dobil film, ki s svojim pogumom in iskrenostjo ruši stereotipe. Film brez moraliziranja in iluzij govori o želji po uspehu in uresničenju sanj mlade ženske v politično korektni družbi.«

»Tovarne delavcem je mojstrsko in pazljivo posnet dokumentarec, ki iz delavcev ustvari like v drami kapitalizma, drami o naši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.«

»na videz preproste povedi postopoma razkrivajo zapletene človeške odnose znotraj najmanjše družbene celice, hkrati pa preslikavajo občutljive družbene odnose na splošno.«

»Goljeva proza 'ni izpisana zgolj v realistični maniri, ampak nase opozarja tudi njena forma, pa naj gre za mutiranje kratke zgodbe v smeri poezije, v smeri dramskega dialoga, v katerem vloge niso več razvidne, ali pa v smeri intenzivnosti pripovedi, izpisane v enem odstavku'.«

»Kronike, sicer napol novinarski in zgodovinski žanr, v tokratnem primeru gre za poudarjeno živahno in razgibano osebno zgodovino, so tako dražljiva, kompozicijsko spretno izpisana poročila o popotniku skozi fenomene sveta, ki jih dobivamo v gladkem in artikuliranem prevodu prevajalke, ki so ji tudi posvečene.«

»Najčistejši izraz gorske kulture.«

»Vrhunski izdelek plezalske filmske industrije.«

»Film zaznamujejo prepričljivi in dinamični vizualni elementi.«

»To ni film, je olje na platnu, edinstvena in nepozabna miniaturna umetnina.«

»Tih in meditativen prikaz izginjajočega sveta.«

»Vitalnost in družbena odgovornost gledališča.«

»Trg, tržnica, ulica, prostor srečevanja, oblikovanje robov, vzpostavljanje meril prostora, zaključevanje robnih situacij, sobivanje različnih programov itd., so elementi in vsebine, s katerimi se projekt ukvarja.«

»Zaradi jasne in izjemno kvalitetne arhitekturne artikulacije, celostnosti zasnove, ki dobro deluje na vseh nivojih, od umestitve v prostoru do detajla ter očitne sposobnosti, da razvija nujno potreben socialni prostor mesta, žirija projektu podeljuje Plečnikovo nagrado za arhitekturo.«

»Tako je samosvoj in živ, rahločuten in zabaven, inovativen in poglobljen, močan in nežen, da verjetno ni človeka v Sloveniji, ki se ga njegova dela ne bi dotaknila. Rad ima slovenski jezik, rad se z njim igra in ga ohranja živega.«

»Spomenik, je družina pesmi, v katerih je ujeto leto nekih življenj.«

»Je celovito zasnovana, umetniško dovršena in jo je - kot vse dobre slikanice - vedno znova mogoče brati tudi le skozi ilustracije.«

»Trg, tržnica, ulica, prostor srečevanja, oblikovanje robov, vzpostavljanje meril prostora, zaključevanje robnih situacij, sobivanje različnih programov itd., so elementi in vsebine, s katerimi se projekt ukvarja.«

»Zaradi jasne in izjemno kvalitetne arhitekturne artikulacije, celostnosti zasnove, ki dobro deluje na vseh nivojih, od umestitve v prostoru do detajla ter očitne sposobnosti, da razvija nujno potreben socialni prostor mesta, žirija projektu podeljuje Plečnikovo nagrado za arhitekturo.«

»Nova intervencija kot dopolnitev velikega obstoječega kompleksa med seboj povezanih stavb različnih kakovosti s svojo pojavnostjo, predvsem pa notranjo prostorsko organizacijo, materialnostjo in vizualno povezanostjo postavlja popolnoma nove standarde tako za ta zavod kot tudi za izobraževalne institucije v državi na splošno.«

»Generacije šolarjev so rasle z njegovimi domislicami, ki jih je pripisal nečaku tete Mare, in se z njimi poistovetile. Kot izšolani pedagog je znal prisluhniti otrokom in jim ponuditi 'drugačno šolo', veselo, nasmejano in vznemirljivo. A tudi odrasli so v njem prepoznali izvirnega in pronicljivega humorista, satirika. Njegove bodice so bile vselej blagohotne, z željo, da bi neumnosti prepoznali in jih odpravili, a nikoli žaljive in osebne – kot glas malega človeka, ki vidi, sliši in čuti, pa nima vzvodov in orodja, da bi spreminjal. Ima pa Tonija.«

»Roman Škrbine je zgodba o nenapisanih zgodbah.«

»Motiv dokazovanja svoje lastne vrednosti je med najstniki najbrž star toliko kot človeštvo samo; preizkušanje mej prepovedanega prav tako. Roman, ki je postavljen v sodobno družbo, skozi avanturistično zgodbo odgovarja na oboje.«

»Delo je pogumno, humorno in kritično hkrati. Nekoliko tvegana odločitev avtorice je bila poplačana in nagrajena.«

»za edinstveno in čustveno izkušnjo, ki moč filma najde v daljnosežni in goli empatiji«

»Delo je pogumno, humorno in kritično hkrati. Nekoliko tvegana odločitev avtorice, da kot samostojno delo predstavi posnetek komuniciranja skupine sodelujočih žvižgačev na daljavo, je bila poplačana in nagrajena.«

»Naše pravice niso pridobljene za zmerom in da jih je treba nenehno braniti in širiti.«

»Z odlično fotografijo film naslika zelo ganljiv portret deklice, ki jo z vso občutljivostjo kamere opazuje v otroških igrah, ki se jih igra, in med plesnimi tečaji, obenem pa daje besedo njeni mami, ki počasi razkriva vsakodnevno resničnost, ki je povezana s tem, ali ima njen otrok pravico biti srečen ali ne.«