Zdaj govori režiserka

»Zame je nujno, da kot čuteča oseba nenehno dvomim in razmišljam.«

»Never again - Pa se je kdaj sploh zares končalo?«

»Ne obravnavati tem, povezanih z grozo, ki je sama ne doživljam, zagotovo ni rešitev. Hkrati pa se mi zdi nujno, da se kot avtorica vsebin spoprijemam z dilemami, vprašanji in nenehnimi občutki sramu in krivde.«

»Ne gre za oživljanje in podoživljanje nečesa, česar absolutno ne moremo razumeti, ampak za neko faktično reprezentacijo dogodka, prek katerega dobimo občutek vseobsegajoče groze in nerazumevanja tovrstnih zgodb.«

»V letu 2022 je gledalce najbolj navdušil film Babičino seksualno življenje.«

»Film Človek s senco je bil najbolj gledan film leta 2023.«

»Film je izbrala Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev.«

»dosegel čim več ljudi in da bi ob njem začutili globljo lepoto in moč filmske umetnosti«

»videti, kaj se zgodi, ko otroci začutijo svobodo gibanja – željo po raziskovanju, voljo do učenja, strahospoštovanje in hkrati ljubezen do narave«

»Študirali smo med vojno. Kar je bilo res čudno. Nismo imeli elektrike, opreme za snemanje, ampak vseeno pa študiraš in razlagaš o filmih, ki jih boš posnel.«

»Imeli smo občutek, da je tisti trenutek kultura tako pomembna kot kruh.«

»Sarajevo je zame zelo pomembno mesto. Del pomembnega izvora kreativne in življenjske energije.«

»Ampak je živo bolj kot kadar koli. Tukaj se dogajajo neverjetne stvari.«

»Ljudje so veliko boljši, kot pa jim to dovoljuje politika.«

»Ljudje so veliko boljši, kot pa jim to dovoljuje politika. Potencial je veliko večji.«

»Zelo ekstremen primer se je zgodil, ko je ena francoska koproducentka zaspala, medtem ko smo ji razlagali o genocidu.«

»Govoriti o miru je postalo politično nekorektno.«

»To ni nekaj, kar lahko Evropa kar tako zanemari.«

»Nikoli nismo želeli sprejemati kompromisov.«

»Vojna se začne v jeziku.«

»Svoj položaj sem si morala izboriti. Ko sem začela, ni bilo veliko režiserk.«

»Kamorkoli greš, maska na faci je ...«

»Jaz vem, kako je biti neviden. Vem, kako je, ko je vseeno, če zjutraj vstaneš iz postelje ali ne, ker tega nihče ne opazi.«

»Vem, kako je, ko se sprašuješ, ali si naredil prav, da si šel iz svojega mesta, države, ko blodiš po cestah brez denarja in konteksta.«

»Čas je, da naredim predstavo o teh občutkih. In Aleksander Hemon je napisal knjigo, ki bi jo rada jaz napisala, pa nisem znala.«

»Jaz vem, kako je biti neviden. Vem, kako je, ko je vseeno, če zjutraj vstaneš iz postelje ali ne, ker tega nihče ne opazi. Vem, kako je, ko se sprašuješ, ali si naredil prav, da si šel iz svojega mesta, države, ko blodiš po cestah brez denarja in konteksta. Čas je, da naredim predstavo o teh občutkih. In Aleksander Hemon je napisal knjigo, ki bi jo rada jaz napisala, pa nisem znala. Knjigo mojih življenj.«

»želela sem v predstavi opozoriti na temo nevidnih ljudi, ki jih nevidne delajo vsakodnevna krizna žarišča in konflikti v svetu.«

»Psihološki realizem, ki si ga je Arne Lygre izbral kot osnovni pripovedni slog, je samo zunanja plast besedila, ki je ves čas prežeto z absurdnim, bizarnim humorjem ter globokim občutjem melanholije in 'teže sveta', ki jo dramatikove osebe nosijo na svojih ramenih, ne da bi se dovolj zavedale tega bremena.«

»Žensko telo kot grozljivka ni nov koncept.«

»Odrešitev za začetnike je radikalna empatija, ki v protagonistih vidi več kot le predstavnike privilegiranega družbenega razreda.«