Zdaj govori pisatelj

»Gibanje Black Lives Matter oziroma Temnopolta življenja štejejo je v razmahu od umora Michaela Browna v Fergusonu leta 2014.«

»Sam se ne bi šel takšnih protestov, ampak obsojati nasilje na ulici, medtem ko policija redno ubija prebivalce brez kakršnih koli posledic, ima veliko večje posledice v svoji protizakonitosti.«

»V vsakem nacionalističnem projektu, vključno s fašizmom, obstajata fantazma in mit o nečem, kar je 'čista nacija'.«

»Kar nas zanima v književnosti, je pripovedovanje zgodb. Ni treba, da smo izvor dejstev.«

»Dvomim, ali bi sploh bil izbran. O tem ne razmišljam ravno veliko. Niti me to ne zanima tako podrobno.«

»umetniškega poliglota«

»Jaz tudi v trop, ki se poti in trudi, popisuje pota naše domačije, se uriniti želim!«

»Zavolo, de le-ta papyr cilu prazen prez pisma ne ostane, sem le-te bessede perlužil«

»Telesne kamere ne bodo ustavile policije pred ubijanjem. Samo sprevrgle so to ubijanje v javni spektakel.«

»Izključno ta misel: Tukaj nas nihče ne vidi, nihče ne bo vedel...«

»Narava, mojstrica sarkazmov: v katastrofah podarja marsikako čarobnost.«

»Sredi karantene me je nekega dne zagrabila močna želja, da bi prijel kljuko vhodnih vrat v naš blok.«

»Pomlad pa je brezbrižna do epidemije in dogajanja, ki ga je povzročila.«

»Marec je. Zaporedje dveh števil v zgodovinski letnici ga niti ne moti niti ne navdušuje.«

»Ko smo jo zagledali, smo vedeli, kako mogočna je v resnici. Ne bi mogli reči, da je bilo strah vzbujajoče. Bilo je prekrasno.«

»Če ti prevedem v vsakdanji jezik, je bilo to, Petar moj, videti takole. V švicarski centrali so določili umetnika, ki ga je bilo treba narediti slavnega, in obdala ga je celotna skupina. Vsi, ki so ‘delali na njem’, so vedeli drug za drugega, umetniku samemu pa nikoli, niti pred smrtjo, niso ničesar zaupali. Zato smo igrali vloge galeristov, prijateljev, sotrpinov, ljudi, ki res znajo poslušati, in celo naključnih mimoidočih. Bilo nas je – ne boš verjel – na tisoče.«

»da ga je zapustil angel«

»Okupacija«

»Samoumevno je, da se na okupiranem ozemlju na vsako dejanje upora, tudi če ga izvede otrok, odgovori nemudoma in z vso močjo okupacijskih sil.«

»Na koncu poti so skrivnosti neznanega. Jutra so sončna, Deževna. Meglena. Temna ali svetla. Na mizah sadje življenja. V srcih nemiren šepet nemirnega časa.«

»Usoda pa je hotela, da sta me v kavarni blizu bikoborske šole opazila soseda iz Ashforda. Takoj po koncu tečaja je v hišo moje gostiteljice vstopil oče. Brez odvečnih razprav sem pospravil svoje stvari v kovčke.«

»Na poti do avta mi je dejal, naj svojih bikoborskih poskusov nikoli ne omenjam materi. Že brez tega ima zaradi mene dovolj sivih las. Držal sem besedo.«

»Vsi skupaj izpeljemo vrnitev Narodnega doma slovenski manjšini.«

»Montmartre je postal prostor opeke in cementa … Montmartre, ki v zadnjih desetih letih počasi umira, se približuje svojemu koncu. Zbogom, preprosti gozdiči, kosi, ščinkavci, liščki in vrabci!«

»Gradbeniki – črni krokarji – so izstopili iz svojih avtomobilov, se razgledali naokoli in odredili, da je treba stare, z mahom preraščene zidove zravnani s tlemi, stare hiše, polne spominov, porušiti, vas starega sveta pa s svojimi cvetličnimi vrtovi in strmimi, vijugastimi uličicami spremeniti v stanovanjsko predmestje s šestnadstropnimi stanovanji.«

»Včasih tam ni bilo več kot dveh ali treh oseb, z Baedekerjem v roki, ki so prekinjale šarmantno perspektivo.«

»Roman, ki je nominiran tudi za Cankarjevo nagrado, je naletel na dober odziv tako med bralci kot strokovno javnostjo.«

»Vsaj en večer bom, kot zadnji prišlek, postavljen ob bok onim, ki imajo kilometrino in so v pisanju romanov res dobri.«

»Dejansko se je roman spreminjal z mano, sprejemal je nove informacije o zgodovinskih, antropoloških, psiholoških, psihometričnih in drugih dognanjih, ki so prihajala na dan v zadnjih dveh desetletjih.«

»Je največji postjugoslovanski nomad: begunsko in izkušnje ekonomskega prebežnika je prelevil v knjige, ki jih berejo njegovi prav tako razseljeni bralci.«