»Zelo malo slik iz van Goghovega montmartrskega obdobja je ostalo v zasebnih rokah – večina jih je v zbirkah prestižnih muzejev po vsem svetu.«
»Vse, kar mi je vzbujalo domišljijo in spoštovanje, vsi simboli prejšnje civilizacije – ozke ulice, mirni trgi in stare hiše – izginjajo. Stari Pariz ne more ubežati moderni invaziji.«
»Gradbeniki – črni krokarji – so izstopili iz svojih avtomobilov, se razgledali naokoli in odredili, da je treba stare, z mahom preraščene zidove zravnani s tlemi, stare hiše, polne spominov, porušiti, vas starega sveta pa s svojimi cvetličnimi vrtovi in strmimi, vijugastimi uličicami spremeniti v stanovanjsko predmestje s šestnadstropnimi stanovanji.«
»Kot da Pariz v karanteni človeka že tako ne zmede dovolj: mojo sosesko so uporabljali za filmsko kuliso, ko se je začela karantena. In zdaj smo zamrznjeni v letu 1941.«
»V Parizu že tako ali tako strašijo duhovi iz časa okupacije. Na moji ulici je šola z izveskom, na katerem je zapisano, koliko učencev je bilo deportiranih. Temne sence so torej obstajale že prej, zato je res srhljivo, da so ta čas poustvarili.«
»Na enem piše, da nihče ne sme na cesto med pol dvanajsto ponoči in četrto zjutraj. To mi je zvenelo nekam znano, saj sem moral ravnokar policistom pokazati svojo dovolilnico za izhod. Čudna situacija je.«
