»Sveže so, tako sveže, da bo vsak stik z našim stopalom pomenil odtis, ki bo ostal na prenekateri od njih kot zanesljiv dokaz prisotnosti tukaj, v tem prostoru, ki se bo počasi sušil in postajal trdnejši, a hkrati se bo takrat začelo tudi njegovo razkrajanje in na koncu bo ostal prah.«
»Projekt je v nenehnem nastajanju in mi smo avtoričini pomočniki, pa tudi tisti, ki se sprašujemo, ali sploh lahko stopimo v delo. Ga bomo uničili? A prav to avtorica od nas pričakuje – da se zlijemo z materialom, da interveniramo vanj s svojim lastnim zapisom in skupaj s Časom ustvarimo novo, staro, začetek pa ostaja kot zapis trenutka, spočetja na cianotipijah na galerijskih stenah.«
»Dekleta in mlade žene, ki jih je med letoma 1928 do 1934 upodabljal Trstenjak, so nošo nosile šekot vsakdanje oblačilo, čeprav so se določeni elementi noše že opuščali.«
»Formulacijo spomina Rosc raziskuje skozi prevpraševanje meje med fotografijo in objektom, fotografiranim predmetom in njegovo postavitvijo v prostoru – fotografije, tako kot spomin, so pogosto polje za prirejanje resničnosti, kar poudarjajo dejanski objekti, razstavljeni ob fotografijah, ki velikokrat razkrivajo lažne dimenzije, materiale in funkcije.«
»Pogled na otroštvo v interpretaciji Petričeve tako ni le rožnat, ampak kompleksneje obarvan, kar avtorica ponazori s kosi barvnega pleksistekla, ki jih po principu kolaža namešča na fotografije.«
»Koža, kot piše kustosinja, v svoji strukturi nosi spomin, torej vrtnice in trnje: prve bi lahko uzrli v umetelnih vzorcih, ki vzbujajo občudovanje in hrepenenje, drugo pa v odprtinah, ki ponazarjajo raztrganine ran.«
»Zdelo se mi je, da je pri fotografiji celoten proces 19. stoletja, ki ga zaznamujejo veliki pionirji, kot je tudi Slovenec Janez Puhar, temeljil izrazito na eksperimentiranju. Na tem, da je fotografija nekaj, kar odkriva neskončne potenciale, in je niso razumeli kot umetnost, ampak kot znanost.«
»Pristopi so seveda različni, ampak kot pozitivno pri tej mlajši fotografiji dojemam dodajanje. Iskanje nečesa novega. To ne pomeni, da je to, kar je bilo, slabše, ampak da vendarle postajamo bolj dojemljivi za novosti.«
»Narave ne posnema dobesedno, temveč svoje 'krošnje' sproščeno in intuitivno zgošča in razpušča v fino občutenem ritmu.«
»Vsekakor je v predstavitvi njegovega ustvarjalnega opusa pomembno izpostaviti serijo glav iz sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, kjer je s svojo odločno gesto obraz začel razkrajati v povezano, tekočo poudarjeno linijo, ki se zgosti v točki desnega očesa.«
»Med deli Eve Petrič in Zdenke Žido se izrisuje povezovalna linija, in sicer reduciran likovni jezik, ki gradi kompozicije na podlagi osnovnih likovnih elementov črte in ploskve, ter plastenje ploskev, ki ustvarjajo prostorska razmerja po principu kontrastov.«