Zdaj govori kustosinja

»Njegova dela nastajajo med klasično modernistično in postmodernistično tradicijo z nagnjenjem do figuralike, ki je ni neposredno posnemal, temveč jo je razvijal in preizpraševal v odnosu do aktualnih umetnostnih smernic.«

»Nimamo pojma, kje bi lahko bila. Morda je še ohranjena, morda jo ima nekdo na podstrešju. Ali pa je morda ni več. Seveda upamo, da jo bomo našli.«

»Seveda je postal mojster in tukaj vidimo zametke tega.«

»namigujejo na generično in spremenljivo moč umetnosti; so kot nekakšni talismani, žive entitete, z magično sposobnostjo vplivanja, preoblikovanja posameznika in s tem celotnega sveta.«

»Kako se soočati s čustvi, težavami, stiskami, in pritiski, s katerimi se srečujejo hendikepirani in aseksualni, je področje, ki kar v največji meri ostaja družbeno nevidno in predvsem nerazumljeno.«

»Človeške figure, ki jih podaja brez nadrobnosti, brez obličij, brez identitete, bi v sinestetičnem duhu zlahka označili za neme, saj se zdi, da so nemočno obstale v vakuumu – tudi dobesedno, ko umetnik slikovno podlago zapolni z zrakom.«

»V razstavljenih delih smo priča osamljenim posameznikom, ki hitijo drug mimo drugega, se ograjujejo v svoje lastne svetove in med seboj ne komunicirajo. Ob eksistencialnih bremenih pa v obliki ornamenta, ustvarjenega s pleskarskim valjčkom, v delih prepoznamo tudi elemente domačnosti in nostalgije.«

»Program obravnava kategorije časovnosti, prostorskosti in telesnosti kot elementarne značilnosti performansa in izvedbenih praks, ki zarezujejo v sodobno družbenopolitično tkivo, pa vendar bo vsak njegov del osredinjen na eno izmed osnovnih kategorij.«

»Tako januarski sklop zaznamujejo dela, ki se na različne načine dotikajo pojma ČASA, majski sklop bo posvečen pojmu PROSTORA in novembrski TELESU, vprašanjem prisotnosti in telesnosti.«

»Z naslovom razstave apliciramo na idejo, kako umetniki s pomočjo natančno zasnovanih struktur gradijo svoja likovna dela, s katerimi ustvarjajo različne iluzije prostorov, dimenzij in vtisov resničnosti. Pri tem si pomagajo z geometrijsko abstrakcijo, različnimi perspektivami ali zgolj iščejo tretjo dimenzijo.«

»Zadosten razlog za takšno osrediščenje pa je, da so njegovi motivi – predmeti, ljudje, živali – prav to in nič drugega kot to, kar so v tistem trenutku.«

»A nič od tega ni ne uvodni ne zaključni namen umetnikovega projekta, ta je morda še najbližje dokumentarnemu pristopu, ki pa v predstavitvi sledi logiki avtorskega izraza in poskusu vzpostavitve komunikacije s svojim občinstvom.«

»Odnos do gledalcev je nekaj, čemur se je Matic Pandel v svojih delih že posvečal in tudi tokrat je v razstavi, njeni formi in vsebini inherentna želja po sprožanju odziva.«

»Danes pav simbolizira napuh in prestiž. V preteklosti pa je imel veliko bolj pozitivno simboliko.«

»Njene ženske so razosebljene, nič več individualni subjekti, namesto tega so prikazane le kot skupina delovnih rok, ki obstaja in deluje v prostoru domače kuhinje ... Skozi fotografije teles, postavljenih v naravna okolja, in rok, ki tvorijo imaginarne skupnosti, si umetnica zamišlja utopične scenarije pobega iz družbeno determiniranih vlog.«

»Svetloba in senca, prosojnost in gostota, mehkoba in ostrina so skrbno zloženi med seboj in spravljeni v živahen odnos, iz katerega izhaja že nekaj konstruktivistične kompleksnosti.«

»osrednjo pozornost namenja iskanju barvnega in tonskega ravnotežja med figuralnimi liki in papirnato osnovo, ki ga doseže predvsem z odvzemanjem barv in močnih kontrastov. Tekstura kože in oblačil se na večini posnetkov preliva v papir. Gledalec zato ne more več razločiti, kateri fragmenti so originalni in katere je ustvaril s posebnimi učinki novih tehnologij, kaj je površina telesa in kaj papir«

»Pritièejo atmosferi mogočne narave, neskončnemu šavju, skrivnostnemu miljéju, beštijam in njihovim skrivališčem.«

»V odnosu do lokalnega prostora se njihova dela aplicirajo na lastnosti, vzdušje in identiteto okolja.«

»Kot bi umetnica v slike prenesla življenjsko spoznanje, ki ga lahko dosežemo šele na dolgi rok, namreč, da vsaka struktura prej ali slej razpade, iz njenih ruševin pa se začne porajati nekaj novega – in tako gre pot v neskončnost.«

»Proces ustvarjanja se pri umetnici začne s preprostim krokijem na prosojnem papirju, ki nastane kot spontan likovni zapis njenega občutja, misli ali razpoloženja v tistem trenutku.«

»Ta ekstrakt njene intimnosti, ki ga izriše v močni risbi z zastajajočo gesto, kot v krču, a vendarle odločno, je izhodišče za kompozicijsko zasnovo nastajajočega likovnega dela.«

»Čeprav je ta element po svojem izvoru impulziven, po naboju pa ekspresionističen, umetnica v nadaljnjem procesu dela gradi tkivo slike skrajno premišljeno, v skladu s temeljnimi klasicističnimi načeli uravnoteženosti, preglednosti in čistosti forme.«

»Vedela je, kako se tržiti.«

»Zavedati se moramo, da gre iz današnjega ozira za popolnoma drugačno, recimo temu analogno oblikovanje, se pravi oblikovanje, pri katerem je bila vloga tiskarja še vedno zelo izpostavljena oziroma je bil oblikovalec tisti, ki je moral intenzivno sodelovati s tiskarji in tudi na tem področju premikati meje. Brumen je bil skozi svojo humanistično izobrazbo tudi izjemen, recimo temu umetniški erodit, ki je razumel oblikovanje, umetnost in skozi to potem izjemno dobro oblikoval sama dela, umetniške kataloge, umetniške monografije.«

»Materinstvo je seveda zelo univerzalna in človeška tema.«

»Vtis dela je še vedno vznemirljiv.«

»Umetnostni zgodovinarji še vedno niso prepričani o zaporedju posameznih prizorov. Še danes nam ostaja o tem čudovitem delu še veliko neznanega.«

»Neizpodbiten ženski pogled, ki se ne pri fotografinji in ne pri modelih ne podreja moškim fantazijam, temveč izriše prostor za žensko seksualnost v kombinaciji z individualno feminilno izraznostjo, pripovednostjo in fantazijami.«

»Zbiral je, kupoval je na dražbah, na razprodajah. Kupoval je dela impresionistov, ne le bratovih, ampak je (prek njega) spoznal novo generacijo impresionistov. Sisley, Pissaro, Renoir so si bili namreč s Claudom Monetom zelo blizu. Skupaj so slikali.«