Zdaj govori kustosinja

»Materinstvo je seveda zelo univerzalna in človeška tema.«

»Vtis dela je še vedno vznemirljiv.«

»Umetnostni zgodovinarji še vedno niso prepričani o zaporedju posameznih prizorov. Še danes nam ostaja o tem čudovitem delu še veliko neznanega.«

»Neizpodbiten ženski pogled, ki se ne pri fotografinji in ne pri modelih ne podreja moškim fantazijam, temveč izriše prostor za žensko seksualnost v kombinaciji z individualno feminilno izraznostjo, pripovednostjo in fantazijami.«

»Zbiral je, kupoval je na dražbah, na razprodajah. Kupoval je dela impresionistov, ne le bratovih, ampak je (prek njega) spoznal novo generacijo impresionistov. Sisley, Pissaro, Renoir so si bili namreč s Claudom Monetom zelo blizu. Skupaj so slikali.«

»Spomin na otroštvo, mojemu ljubemu bratu.«

»16. februarja letos ni bila le 110. obletnica njegovega rojstva, pač pa po mojem mnenju praznik slovenske kulturne dediščine.«

»Osupljivo zgodbo Felicijana sem naletela ob pripravi razstave štajerskega ljudskega izročila.«

»Navdušili so me njegovi lončarski in pečarski izdelki, ki pričajo o izjemni ustvarjalnosti, ljubezni do umetnosti, predanosti delu, studioznosti in iskanju izvirnih rešitev.«

»Huzjanova dela tako izražajo fluidni svet, kjer se sedanjost razblinja v preteklosti, vizualna izkušnja v spominu, zasebno se spreminja v univerzalno in se izgubi v brezčasnem simbolu.«

»Do nedavno smo zmotno mislili, da se za tem imenom skriva moški!«

»S svežo, sodobno likovno govorico je ustvaril osupljiv dialog med barvno materijo oziroma slikarsko površino in iluzijo tridimenzionalnega prostora. V iluziji prostora, ki ga raziskuje, boste srečali živopisne izmišljene slikarske skulpture in nežne krajine.«

»Z njegovih slikarskih površin odsevajo skoraj lebdeče podobe kot opomniki ali spomin iz preteklosti.«

»Njegova izraznost je osredotočena predvsem na bitja, ki so človeku toliko podobna, kot se od njega razlikujejo. V svojih delih obravnava teme obstoja, bivanja in poudarja tudi eksistencialno stisko.«

»800.000 obiskovalcev dokazuje, da ima umetnost moč spodbujati sodelovanje in da so ljudje po več mesecih izolacije želeli praznovati in videti umetnost v živo, v veseli in skupni izkušnji, ki so jo delili s številnimi prijatelji, družinami, sodelavci in ljubitelji umetnosti.«

»V takih časih, kot jasno kaže zgodovina beneškega bienala, nam lahko umetnost in umetniki pomagajo zamisliti nove načine sobivanja in neskončne nove možnosti transformacije.«

»Predstavljati si, da bi ženska lahko nekaj izumila, je zelo dolgo ostalo antropološki tabu«

»Terra incognita.«

»Je šlo za naključje, za spregledano dejstvo?«

»Ali je mogoče, da je orientacija, razvidna s fotografije, dejansko ta, ki si jo je Mondrian zamislil?«

»Zato je treba zapisati: slika New York City 1 iz umetniške zbirke NRW je obrnjena na glavo.«

»Občutek imam, da je vedno iskala neki absolut v slikarstvu in je begala z ene strani na drugo. Bilo je težko, predvsem za žensko.«

»Sveže so, tako sveže, da bo vsak stik z našim stopalom pomenil odtis, ki bo ostal na prenekateri od njih kot zanesljiv dokaz prisotnosti tukaj, v tem prostoru, ki se bo počasi sušil in postajal trdnejši, a hkrati se bo takrat začelo tudi njegovo razkrajanje in na koncu bo ostal prah.«

»Projekt je v nenehnem nastajanju in mi smo avtoričini pomočniki, pa tudi tisti, ki se sprašujemo, ali sploh lahko stopimo v delo. Ga bomo uničili? A prav to avtorica od nas pričakuje – da se zlijemo z materialom, da interveniramo vanj s svojim lastnim zapisom in skupaj s Časom ustvarimo novo, staro, začetek pa ostaja kot zapis trenutka, spočetja na cianotipijah na galerijskih stenah.«

»Zapis nekega začetka, ki se spogleduje z nenehnim razpadanjem na galerijskih tleh.«

»Beseda Hallyu pomeni korejski val in se nanaša na bliskovit vzpon popularne kulture iz Južne Koreje, ki je v zadnjih desetletjih močno pridobila priljubljenost po svetu.«

»Po njenih besedah gre za praznovanje živahne in barvite južnokorejske popularne kulture, od njenih začetkov pa do njenega mesta na svetovnem odru.«

»Dekleta in mlade žene, ki jih je med letoma 1928 do 1934 upodabljal Trstenjak, so nošo nosile šekot vsakdanje oblačilo, čeprav so se določeni elementi noše že opuščali.«

»Nočne čuvaje je za požarno varnost angažiralo določeno mesto, mestni glavar, ki je nabavljal tudi orodje, brizgalne.«

»Niso zgolj dokumentarne fotografije, kar lahko zagotovo vidimo že na prvi pogled, gre za fotografov subjektiven odziv na čas, ljudi in življenje v mestu, v katerem živi.«