Tema: Literatura

»Nekaj gostega in brezobličnega, morda tudi vlažnega in mehkega, prodornega kot mora, zaobsegajočega.«

»To nekaj je buljilo vame, vendar ni imelo oči.«

»Takrat so ji že napeljali telefon. V njen del stanovanja. V tisti veliko večji del.«

»Kaj bo z mojo dušo? Saj nisem duhovnik. Niti psihiater. Major v pokoju sem.«

»'O čem pa naj pišem?' se vlečem ven.«

»Po resnični zgodbi, le osebe, kraji, datumi, ure, sekunde in dogodki so izmišljeni.«

»Robi je ne le požeruh, ampak tudi nenasitnež. Česa vsega že ni prebavil? In kaj vse bo še.«

»To je tisti jedilniški hod, ki mu najbolj prija: koga še obrati, koga še obdelati, koga začlankati oziroma v članek spraviti.«

»Ritem izgovarjanja, ritem izrekanja, ritem jezika.«

»Ko spomini izidejo, vidiš, da si marsikaj spregledal.«

»Kot je dejal Gantar, o tem ne more soditi, lahko pa oceni, da so na začetku iskali neko zasilno rešitev.«

»Takratna zakonodaja, s katero se je seznanil kot uslužbenec v administraciji, je sicer po njegovih besedah dopuščala možnost, da bi univerza kljub neizpolnjevanju formalnih pogojev lahko povabila kakšnega učenjaka.«

»Bo ta dokument o začetkih slovenščine kot jezika, ko se je za nas kot narod vse začelo, odslej na posebnem mestu na ogled obiskovalcem predsedniške palače.«

»Prejel ga je za domiselno ustvarjanje in uveljavljanje novih pristopov v slovenski slovnici in književnosti, s katerimi nadaljuje plemenito in pomembno poslanstvo očetov slovenskega knjižnega jezika in ga razvija na način, da ga mladi z veseljem in občudovanjem berejo in znotraj njega tudi ustvarjajo.«

»bele razmejitvene črte na cesti«

»Sam ali psiček«

»Preobrat«

»Pri obeh so v ozadju neki resnični, dokumentarni dogodki, iz katerih potem rastejo zgodbe.«

»Če pogledate sijajne romane Draga Jančarja, npr. Galjota, ki govori o pandemiji v 17. stoletju, boste videli, da gre za sedanjost.«

»Galjot ima za ozadje pitoreskno 17. stoletje, ampak prav tam naletimo na kugo, ki je zelo primerljiva z nekaterimi današnjimi dogodki.«

»Zgodovina ima na sebi nekaj 'objektivnega', toda posamezniki jo živijo na svoj 'subjektiven' način.«

»Po mojem mnenju je za pisatelja izredno pomembno, da skuša razumeti like, ki so drugačni od njega.«

»Piši, ti samo piši, kaj vse si pokradel na begu, kje vse si vlamljal, vse napiši!«

»… pisatelj sedi v svojem jebivetrskem stolpu in znova našteva vse svoje travme, blodnje in privide. Kako nizko je padla naša največja založba, da v elitni zbirki Kondor objavi nove in nove ponovitve o avtorjevi težki mladosti, kar je njegova tržna niša. Povedati pač moramo, da smo naveličani te ene in iste zgodbe.«

»… so se izgubili v vetru pozabe nič, nič, nič, manj kot nič …«

»A je pomembno biti le sLOVEnski pisatelj?«

»V tuji sobi sedim na robu postelje ugaslega ognjišča, ob tuji ženski, ki govori in govori o ognju, strmim v leno zeleno reko, ne vem, kdaj smo ubili otroka v sebi, potohodcev ni več, za vse plačaš, te mrtve ptice, hijene in kače, to trganje, ta kepa pepela, žalost v njenem pogledu, nemoč in golo telo, ki leži v hladu pozabljenih ljubljenj, samo koraki po stopnišču pozabe in odmev zvona.«

»Liki v romanu so kompleksni in psihološko dodelani, zgodba se razpleta postopoma, skozi vešče namige, ki so ravno prav zakriti, da jih je bralcu v zadovoljstvo prepoznavati.«

»Slog pisanja je bogat, a ne preobložen, poleg fascinantnega prepletanja zgodbenih linij posameznih likov pa nariše še panoramsko sliko otoka Gran Canaria, 'njegove v tančico skrivnosti zavite preteklosti in neoliberalne, skoraj že neofevdalne sedanjosti.'«

»V zbirko Prišleki, ki si je v dvajsetih letih kontinuiranega izhajanja pod okriljem LUD Literatura utrdila ime prepoznavne literarne zbirke, smo želeli privabiti nove romanopisce in romanopiske.«