»Očetovega komentarja nisem slišal, samo to sem ujel, da je pesem stara več kot štirideset let. A v sebi je imel spevnost, rockovsko energijo, močne bobne, odločen saksofon. Občinstvo je množično vstalo s sedežev, mene pa je preplavil ritem. Začutil sem valovanje in se mu prepustil, kitarski rifi so me ponesli v višave.«
»Skrivala sem se v občinstvu.«
»Vsem, ki občinstvu niso dovolili pozabiti, kdo sem.«
»Do zadnjega trenutka nisem vedela, kaj točno bo nastalo. Prepustila sem se intuiciji.«
»Po enem letu sem ocenila, da je prišel čas, da mesto prepustim komu drugemu.«
»Hotel sem, da se občinstvo ob predstavi zabava, zato sem ustvaril pravljico.«
»Enkrat v tistem prvem tednu sem skočil iz svojega stola in stekel med občinstvo.«
»Občinstvo sem imel zelo rad in upam, da ono tudi mene. Občinstvo sem zmeraj spoštoval in menim, da če je bil kdaj aplavz na odprti sceni, kot temu rečemo, sem lahko bil kar malo važen.«
»Osredotočala sem se na usta, ki so se v šoku odpirala v občinstvu, in teh ni bilo malo.«
»Scenarij sem napisala, ker sem hotela, da bi občinstvo in tudi jaz sama stopila v stik z ekosistemom ljudi, povezanih z zapori.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju