»Življenje prinaša izkušnje, človek jih podzavestno pospravlja v predalčke. Ko čustveno dozorijo, ne zavestno, pa najdejo pot, nenadoma sam sebe presenetiš. Tako pišem jaz. Ne pišem z namenom.«
»Prosil sem jih samo, naj ne pišejo o meni. To ni recenzija. To ni odkrivanje ozadja pesmi, ampak vprašanje, kakšna čustva je v človeku prebudila in kaj si ob njej doživljal.«
»Najbolj sem hvaležen soprogi, ki je Prekmurka. Lahko si mislite, kakšna je bila sprva moja slovenščina. Niti Slovenci me niso razumeli. Moj veliki mentor in učitelj slovenščine je bil Đuro. Nisem imel najzglednejšega učitelja, vendar sem se naučil.«
»Za trenutek se je poigral z mislijo, da bi svoje uradne nazive dopolnil še za svoja sinova, ki bi mu lahko rekla Oče ali Ata, nikakor pa ne Očka ali Tati.«