Ključna beseda: zgodovina

»Antonijo Štupca označuje za zanimivo in odločno žensko, ki je imela pomembno vlogo na Štajerskem in tudi širše na prehodu iz 19. v 20. stoletje pa vse do 60. let 20. stoletja. Gre za učiteljico, ki si je prizadevala za slovensko osnovno šolo, za socialno pravično življenje in za enakopravnost žensk. Posebno skrb pa je namenjala ranljivim skupinam. Odlikovala jo je dobrodelnost.«

»Zanima me utrip množic in posameznikov, ki so manj ali bolj znani v slovenski zgodovini ter so s svojimi dejanji prispevali k razvoju družbe. Zanima me utrip 'od spodaj', ne samo uradna politika.«

»Tokrat pa jo osvetljujem podrobneje, saj sem pregledala kar nekaj ohranjenega gradiva v Pokrajinskem arhivu Maribor in v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM), zlasti gre za korespondenco s številnimi korespondenti.«

»Status obravnava od organizacije delovanja, administracije v mestu pa do čisto vsakdanjih zadev, celo porok, kako naj so izpeljane. Zanimiva je prepoved prodajanja krščanskih sužnjev.«

»600 let staro knjigo moraš dobro načrtovati, kako jo boš v fizični obliki izdelal. Tisk je potekal na tršem papirju, najboljšem približku pergamentnemu papirju, ročno šivan.«

»Posameznike, ki so v zgodovini radijske igre v Sloveniji opravili pionirsko delo, in tiste, ki smo ga potem nadaljevali kot zaposleni profesionalci na Radiu Slovenija.«

»Težko bi našli ustvarjalca na uprizoritvenem in najbrž tudi na glasbenem področju, ki ni sodeloval pri ustvarjanju radijskih iger.«

»Vsem pa velja zahvala za dolga, ustvarjalno plodna desetletja.«

»Sama knjižnica je zelo bogata, v njej so nekatere redkejše knjige, pa tudi tekoča literatura, torej revije in časopisi iz časa zakoncev Tavčar.«

»Kar nekaj knjig je opremljenih z različnimi ročnimi pripisi, opombami in risbami.«

»Naslovnica je provokativna, to je posnetek iz leta 1919, takoj po koncu prve svetovne vojne, in samo poglejmo, v kakšnem stanju je bil takrat Aljažev stolp, ki je bil takrat star rosnih 24 let.«

»Moramo se postaviti v takratni čas, ko se je to planinstvo razvijalo. Gre za čas avstro-ogrske monarhije, živeli smo v deželi Kranjski in takrat so bile razmere drugačne.«

»Dežman je postal prototip narodnega odpadnika.«

»Nobena redkost ni bila, če so vodniki, ki niso imeli posebne motivacije za večdnevno lazenje po gorah, v medsebojnem dogovoru s pripovedovanjem o grozljivih nevarnostih in silnih prepadih toliko prestrašili turista, da je opustil misel na nadaljevanje in prosil za predčasno vrnitev v dolino – čeprav je vnaprej plačal za celotno pot.«

»Tschada je bil ena od največjih ugank. Obstaja več njegovih smeri tako v Julijskih Alpah kot Kamniško-Savinjskih Alpah. Sam sem ga poimenoval Supermen iz Ljubljane.«

»Literatura je gozd listov, ki je zrasel prav tako kot dejanski prostrani gozd, ki je obdajal izkrčeno območje koncentracijskega taborišča – sposobna intenzivnega vpogleda v 'gradbišče smrti'.«

»Kviz se jim je zdel primerna oblika, da v sodobnem gledališču ustvarijo nekaj novega.«

»Ideja izoblikovanja nekega naroda se je običajno vedno izoblikovala nasproti nekoga drugega, že izoblikovanega narodnega koncepta.«

»Uporabljali so propagandne prijeme, kot so bili dobro znani in razširjeni že v habsburški monarhiji.«

»Prav nastala knjiga 'Čuvajte mi Jugoslavijo. Figuralni spomeniki Karađorđevićem v Sloveniji' je lep primer, kjer je zgodovinopisje združilo moči z zbirateljstvom.«

»Moja največja težava je, da nimam vedno dovolj denarja, ko se pojavi kakšen odličen eksponat.«

»Slovenski narod stopa v bodočo Jugoslavijo po lastni volji, oprt na svojo pravico do samoodločbe.«

»Tito je vedel dve stvari – da protifašistični upor ni mogoč brez sodelovanja Srbije.«

»da slovensko ljudstvo ne sme in ne more imeti nobene bojazni za enakopravnost in samostojnost slovenskega naroda«

»Bila je teza, da se bodo vlade po razpadu nacistične Nemčije in fašistične Italije vrnile na svoje ozemlje.«

»Po vojni sta se nasprotna pogleda na notranjo ureditev Jugoslavije le še izkristalizirala in se nato spopadala s spremenljivo srečo ves povojni čas.«

»Posneti film bo dragoceno arhivsko gradivo in bo mladim nudil avtentično pričevanje o zgodovinsko pomembnem času, ko je Slovenija postala samostojna država.«

»Z zgodovino ravnajmo kot z babičinim porcelanom!«

»Pokaže nam, da se vojaški in politični cilji lahko dosežejo brez zločinov nad nedolžnimi ljudmi, posebej otroki in nemočnimi.«

»Naj bo spodbuda vsem voditeljem, da bodo zmogli obsoditi nasilje, sovražnost in zahtevati pravico do življenja v miru in blagostanju.«