Ključna beseda: zgodovina

»Ko gre za vprašanje Boškovićevega etničnega porekla, je ključno vzeti v ozir, da je imel koncept nacionalnih identitet za časa njegovih prednikov drugačne pomene.«

»Poimenovanje letališča je naša stvar in, jasno, ne mislimo nikogar prositi za dovoljenje. Seveda Ruđer Bošković ni Srb.«

»Srbski akademiki tudi navajajo, da se je Nikola Bošković spreobrnil iz izključno praktičnih razlogov, da se je lahko poročil v dubrovniško katoliško družino, ni pa s tem spremenil družinske srbske identitete.«

»Boškovića označil za 'srbskega katolika'.«

»Naj dolgo žive vsi Jugoslovani.«

»Stojimo pred Trgom San Sepolcro. Komaj sto ljudi, ljudi, ki nič ne pomenijo. /…/ Čakajo, da spregovorim, a nimam kaj reči. /…/ : to so ljudje vojne. Vojne in mita o njej . . .«

»Oglejte si jih, poslušajte jih, ne razumejo, kaj se dogaja. Ne eni ne drugi. Ne razumejo, kaj jim počnem. /…/ Pred zgodovino sem se že opravičil, vendar moram priznati: slepota življenja v odnosu do samega sebe je presunljiva.«

»Nihče si ni želel prevzeti križa oblasti. Jaz ga bom sprejel.«

»Vaši milosti pišemo in vam sporočamo žalostno vest, da se je število naših ubogih ljudi v naših gospostvih Klevevž in Škofja Loka na Kranjskem prepolovilo … in imamo zaradi tega velik izpad dohodka, tovorništva in trgovanja.«

»Vaši milosti sporočamo, kar je vaši milosti morda že prišlo na uho, da so Turki preteklo poletje popolnoma uničili in opustošili gospostvo Klevevž, v bliskovitem naskoku osvojili celoten trg Gutenwerd in vse, ki so bili v njem – ceni se, da je bilo okoli tri tisoč ljudi – pobili, požgali in odpeljali v žalostno sužnost.«

»Zato gotovo nismo edini, ki zamujamo s plačilom, saj se moramo braniti proti Turkom na vse mogoče načine, a kot krščanski škof obžalujemo in nam je žal, da ne moremo ustreči vaši milosti.«

»Ničevo je upanje biti zveličan po pismih odpustkov, pa če tudi sam komisar odpustkov ali sam papež za to zastavi svojo dušo.«

»Želela bi si, da bi ljudje pisma in druge vire, ki so v nemajhni meri že dostopni v slovenskem jeziku, bolj pozorno brali, da bi tako stopili globlje v ta svet in bi ga videli manj črno-belega.«

»Apriorno povzdigovanje kogar koli v imenu nacionalnega zgodovinopisja ali česa drugega ni na mestu!«

»Odkar svet stoji, se to ni še nikdar zgodilo, zakaj slovenski jezik se doslej nikoli ni pisal, še manj pa tiskal.«

»Kar zadeva protestantizem in katolištvo v 16. stoletju, je še vedno razširjeno pretirano poenostavljanje: protestantizem naj bi bil prinašalec napredka, katolištvo pa njegov zaviralec. Slika zagotovo ni tako črno-bela.«

»Trubar se skozi svoja dela kaže kot zelo zanimiv, samosvoj človek. Nikoli ni črpal zgolj iz enega samega vira, delal je zelo intenzivno, izstopa njegova zavzetost za 'pravi nauk Jezusa Kristusa'.«

»Prve volitve na Slovenskem so bile v revolucionarnem letu 1848, ko je imela volilno pravico peščica Slovencev, ki je lahko plačevala davke.«

»Ženske so splošno volilno pravico dobile šele po 2. svetovni vojni.«

»Po drugi svetovni vojni so obstajale t. i. črne skrinjice, kamor so volivci, ki so glasovali za opozicijo, lahko vrgli 'svoj glas'.«

»Peter Mikša nas bo popeljal po poti vseh neuresničenih načrtov za 'modernizacijo' Triglava.«

»Pisala jo je neposredno: ko je črtala izraze, odlomke, poglavja ali prepovedala celotna dela.«

»Vidna cenzura je imela za posledico tudi nevidno samoomejevanje avtorjev – samocenzuro.«

»Nihče ni na klinasto oblikovani stopnici na njegovem južnem robu čakal na srečanje s prijatelji. Nihče se ni ustavil v senci velikih kamnitih plošč, da bi pojedel sendvič.«

»Če ne pove ničesar o junakih niti o mučenikih niti o krivcih, potem je to namerna odločitev. Celo njegovo ime je namerno nedoločno.«

»Kako lahko sprejmeš spomenik iz čistega belega kamna, ko pa je resnica dosti bolj umazana, skrita na dnu temnega brezna v slovenskih hribih?«

»Ljudje stalne spremembe težko prenašajo, zato iščejo sidrišče in edina stalnost je preteklost.«

»Naša predstava o preteklosti bi bila čisto drugačna, kot je, če bi se lahko vsak dan po svojih poteh v Ljubljani srečevali s spomeniki Radeckemu, cesarju Francu Jožefu, kralju Aleksandru, kralju Petru, Titu.«

»Javni spomeniki razglašajo določeno osebo za tako zaslužno in družbene vrednote, ki jih simbolizira, za tako pomembne, da je treba okamniti spomin nanje.«

»Če je bil prvi del Moje Amerike dinamično spisana kolekcija njegovih razmišljanj, analiz in osebnih izkušenj, namenjena širšemu in radovednemu krogu bralcev...«