Ključna beseda: uprizoritev

»Njegove ideje o svetu in energije so zame primeri čiste umetnosti, ki presegajo zamejenost prostora-časa, in v skladu s tem smo zasnovali tudi koncept uprizoritve opernega muzikala.«

»Človek, ki se zavestno odpove, da bo postal najbrž najbogatejši človek na svetu, ker hoče pomagati prijatelju, v kapitalizmu najbrž kotira visoko na lestvici duševnih bolezni, v mojem vrednostnem sistemu pa kotira 'samo' zelo visoko. Zanimala me je ta plat.«

»Uprizoritev skače v času ne zato, ker sta si časa tako različna, ampak ker sta si časa Tesle in danes, recimo Elona Muska, žal tako zelo podobna.«

»Vse se zelo hitro odvija, a uživam v vsakem trenutku.«

»To je nemogoče, to se ne da, tako ne gre.«

»Za režijo tega dela so me nagovorile tri močne zgodbe, ki jih je avtorica besedila na neki način zelo preprosto izpisala, hkrati pa vsako zadela v samo srž.«

»Začenja se že v preddverju. Pri gledalcih smo želeli doseči zavedanje, da smo skupaj na tem dogodku in da te nekdo, v našem primeru klovn, uvede v dogodek.«

»Tekst je zelo zahteven, fascinanten in subtilen. Ko sem ga prvič prebral, sem dobil samo neki občutek, ampak ga nisem res razumel.«

»Besedilo, ki je nastalo, je nekaj popolnoma drugega. Označila ga je kot 'provokativno, zahtevno in inovativno'.«

»#punceinpolpunce so 'poskus upora proti tradicionalizmu in antiintelektualizmu, nekakšna aristofanovska utopija, ki verjame v nenasilne spremembe, tudi v gledališču'.«

»Zdelo se mi je, da živimo v času, v katerem vsi govorijo naenkrat. In vsi imajo prav. To je kakofonija, v kateri nihče več ne sliši drugega.«

»Zanimivo je, da smo vse čutile potrebo po humorju. Da smo se nenehno spogledovale z absurdom.«

»Najhrupnejši trenutek v človeku lahko za drugega ostane neopazen.«

»Kako nas glasba gane in s katerimi sredstvi lahko stanje ganotja prevedem v specifičen uprizoritveni jezik?«

»Nacionalizem je izum Evrope, a se Evropa še vedno ni naučila živeti z njim«

»Figa je zgodba, ki jo nekateri berejo zelo politično, kot zgodbo o razpadu države, o prihodu novih časov ... o tem, kako različni časi vsak na svoj način vplivajo tudi na naše najintimnejše odnose«

»Jadran mi je na neki način pisan na kožo, z lahkoto se poistovetim z njegovimi eksistencialnimi težavami. To so leta, ko je čas, da človek na neki način odraste, da se na neki način vzpostavi. Še prej pa se mora srečati z bistvenimi vprašanji, kdo je, kaj si želi v življenju, kaj bi rad pustil za sabo in kako bi rad v prihodnosti zaživel«

»Kot je poudaril že sam Verdi, z Aido ni želel ustvariti praznega spektakla, ki bi človečnost poteptal z nasilnim razkazovanjem razkošja in moči, ampak prikazati avtentične človeške situacije – nesporazume, medosebne konflikte in naposled kruto usodo...«

»Prej kot recikliranje standardnih klišejev, ki po navadi 'preganjajo' sleherno novo produkcijo Verdijeve Aide, zanima raziskovanje takratnega življenja, ki nam kljub vsem razpoložljivim zgodovinskim virom ostaja še vedno velik misterij«

»Interaktivna uprizoritev Zelda raziskuje svet videoiger skozi format igričarstva ter estetskih in narativnih elementov, značilnih za videoigre.«

»Tovrstne igre izhajajo iz želje, da bi uporabnika kar najbolj vključile v fiktivno dogajanje v virtualnem svetu in ga motivirale, da bi svoj lik skozi zastavljene misije popeljal vse do cilja.«

»Pri uprizoritvi Zelda zato ne govorimo o režiji, temveč o konceptu in scenariju zanjo.«

»Uprizoritev Zelda tako postane poskus, ki eksperimentira z možnostjo implementacije narave in zakonitosti videoiger v resnično, materialno življenje.«

»To besedilo je črna farsa, ki prikazuje labirint čustev med ženo in možem ter materjo in sinom, in ko poskuša odgovoriti na vprašanje, ali lahko ljubimo preveč, odzvanja kakor bolesten odmev. Pripelje nas do samega dna in nas ne izpusti več. Govori o obsesiji dvakratno zapuščene ženske, o bolečini in samoti matere, ki gleda, kako njena otroka odideta, in ki v svoji hiši ostane sama. Tako kot druge ženske je tudi Anne naredila vse za svoja otroka, za svojega moža, za svoj dom; toda minevala so leta in otroka sta odšla, sin, hči – in zdaj še njun oče. Nenadoma se znajde sama v kraljestvu, iz katerega vsi bežijo.«

»Darja je izvrstno ustvarila ta lik, to vlogo in z gotovostjo lahko rečem, da je to ena njenih najzahtevnejših vlog doslej – pa jih ni bilo malo.«

»Nanine pesmi so pesmi, ki jih je napisal moj dedek, Frane Milčinski - Ježek o meni, zame in so nastajale od mojega rojstva do približno tretjega leta.«

»Kot tista Nana, ki sem nekoč bila in nisem več in se je v nekaterih trenutkih le bežno spominjam ali pa je v drugih še vedno del mene, tako živa kot včeraj.«

»Želela sem ustvariti magično, poetično, subtilno uprizoritev. Kot nekakšen sprehod po spominih v popolnoma novem gledališkem žanru.«

»Zdi se mi, da se bodo lahko otroci z nami počutili hkrati doma, v določenih trenutkih na potovanju in obenem tudi v brezmejnem vesolju, ki ga prežemata domišljija in srčnost.«

»Občutek tega, da se svet končuje, je vseprisoten. Bodisi, da gre za medijsko reprezentacijo tega, bodisi za občutek, da si težko predstavljamo prihodnost.«