Ključna beseda: umetnost

»To je tako preprosto.«

»Prejšnji časi niso šteli. Zdaj je drugače. Vesela sem, da sem tukaj in da lahko nastopam v tem mestu v teh okoliščinah, ko so lahko tukaj moji ljudje, da me vidijo.«

»Van Goghovo delo je še posebej vznemirljivo, saj je po nekaterih nedavnih analizah nastalo med njegovim bivanjem v Parizu, ko je pogosto iskal mir in možnost za ponovno odkrivanje malenkosti zunaj prestolnice, in poraja se prav ta občutek.«

»Matissa bodo obiskovalci po njegovih besedah lahko spoznali skozi knjigo del, ki jih je ustvaril v času bolezni. Pri teh je uporabljal tehniko kolaža, svoje oblike vodil od mej prepoznavnosti in enako kot pri plesu komuniciral skozi gib.«

»Delo Kandinskega pa se gledalcu približuje skozi uporabo oblik in barv ter 'urejene eksplozije, sestavljene iz natančnih pravil, kot pri glasbi'.«

»Čudovita upodobitev stare umetnosti, kar je upravičilo nakup.«

»Nadomestilo za od tri do štiri leta raziskav.«

»Lahko rečemo, da je ob tem, da je veliko prodajal, zadržal tiste svoje ljubljenčke. In ravno te predstavljamo na tej razstavi.«

»Buhteče baročno, sublimno trepetajoče, groteskno baconovsko, ekspresivno de kooningovsko. Tizian in Botticelli, Klimt in Schiele, Auerbach in Appel. Pastozna razbrazdana polja in lazurni lebdeči sfumato. Skozi vse te svetove v svoji skoraj vsakodnevni slikarski praksi že petdeset let potuje slikar Ludvik Pandur v iskanju svojega svetega grala, idealne forme lastnega izraza. Včasih, kot pravi sam, ima občutek, da se ji je že približal.«

»Hvala Gospodu, da je Sondheim živel 91 let, da je imel čas napisati tako čudovito glasbo in ODLIČNA besedila! Naj počiva v miru.«

»Gledališče imam rad tako kot glasbo, in celotna ideja, da se dotaknem občinstva in ga nasmejem, spravim v jok – samo, da čutijo – je zame najpomembnejša.«

»Hvala, hvala, hvala Stephen Sondheim. Utrli ste pot številnim skladateljem in gledališčnikom. Nikoli ne bomo pozabili vaše velikodušnosti, vašega navdiha in tega, kar ste dali ameriškemu gledališču in svetu.«

»Stephen Sondheim je ustvaril fantastične svetove in like, a v središču vsake zgodbe, ki jo je povedal, je bil otrok iz New Yorka. In ta otrok je bil legenda. Ena najsvetlejših luči Broadwaya drevi ne bo svetila. Naj počiva v miru.«

»Nikoli ni napisal note in nikoli ni napisal besede, ki v psihološkem smislu ne bi nekaj pomenili. Ves njegov pomen je v melodiji pesmi in tudi v besedilu, ki ga pojejo. Zato je kot Shakespeare, ker lahko slediš ritmu tega, kar slišiš, in instinktivno čutiš, da ti nekaj pripoveduje o liku.«

»Čista iluzija je namreč, da se minister Simoniti loteva zgolj najšibkejših.«

»Odstop ravnatelja SNG Drama precej pričakovano dejanje v nizu.«

»Glede na to, da je bil zapis postavljen tudi pred Moderno galerijo, kjer se je pred kratkim zamenjala direktorica, če se zdaj pred Dramo, iz katere odhajam sam, gre verjetno za širši okvir, ki pa ga je treba razumeti in spoštovati.«

»Stvari, ki se dogajajo, niso v redu.«

»Kar koli naredimo, je politično.«

»Odpuščajo številne direktorje muzejev, zato je krožila šala, da bo moja razstava zadnja v karieri tistega direktorja muzeja, kjer razstavljam.«

»Povedali so mi, da bodo prenovili programe, da bo bolj ustrezalo lokalnim in nacionalnim interesom. Glede na naravo mojega dela to res ne bi moglo biti bolj bizarno.«

»Čistega denarja ni, nepolitični angažma ne obstaja. Kar koli naredimo, je politično.«

»Če ni tega internacionalizma, tega mešanja, potem bomo močno nazadovali.«

»Soočanje forme z njeno zunanjostjo je značilnost, ki jo je mogoče zaslediti pri vseh projektih, pod katere se je v zadnjih letih podpisala Stran22.«

»Tisoči kosov peciva, od portretov, mrtvih ptic, reprodukcij starih mojstrov, orožja, injekcij do okostnjakov, lobanj in seveda tisoče črk, sestavljenih v izjave, ki so tako ali drugače premaknile kolesje družbe in sveta. Krhka razstava izjemnega umetnika močnih misli.«

»Svoboda je vrednota, ki jo pridobimo za ceno žrtvovanja.«

»Ko nastopijo hude družbene ali eksistencialne krize, čas, prostor, znanje in spretnosti, pridobljene z izkušnjami, počasi izginejo in posameznik se začne proti njim boriti s podivjanimi nagoni.«

»Na meji mockumentarca, spekulativne fikcije in umetnosti performansa No Blade of Grass z izraznimi sredstvi dizajna (ne le) videoiger raziskuje potencial skupnega delovanja v prostoru, da bi s tem zanetil kolektivno domišljijo, ki bi lahko privedla tudi do resničnih družbenih sprememb.«

»Hkrati razstava odpira vprašanje razmerja med neposredno izkušnjo (umetniških del) v fizičnem galerijskem prostoru in medijsko posredovano izkušnjo umetnosti preko tehnoloških vmesnikov, ki jo omogočajo okna kot nekakšni ekrani.«

»Pri obeh je šlo za poskus spodkopavanja dominantnega dojemanja medija razstave in osredotočanje na mejo med zunanjim in galerijskim prostorom. Intervenciji sta temeljili na prevzemanju in reafirmiranju prijemov, ki idejo nevtralnega praznega razstavnega prostora eksplicirajo in vključijo v sam učinek prostorskega posega.«