Ključna beseda: slikarstvo

»Vezi Chiare Sorgato s tradicijo beneške šole, iskanja barv, komedije vsakdanjika ni mogoče najti zgolj v vzdušju njenih slik, temveč v svobodni miselnosti, ki jo srečamo v skorajda kavstični komedialnosti njenih tesnobnih slik.«

»Razstav sicer lahko imaš veliko, vendar če ponavljaš vedno isto zasedbo ... Jaz sem na razstavah vedno predstavljal čisto nova dela. Je manj razstav, vendar so tiste ta prave.«

»Delam zase, kot neka notranja higiena, vsak dan malo brkljam po svojem možganskem inventarju.«

»Slika je odraz oziroma materializirana podoba moje biti, črno na belem.«

»Ko se slikar odloči in štirideset let slika z belo in črno, to ni več zadeva barv, ampak življenja.«

»Na neki osrednji točki galerije, kjer lahko z enim samim pogledom zajamemo razstavljena dela kot celoto, naletimo na nekatere znane trenutke, ki jih ohranjamo v spominu. Pokrajine, ki počasi tonejo proti obzorju, se nam zdijo intimne in domače, zato njihov videz v nas ustvarja občutek udobja in nečesa domačega, nekaj, kar bi v Freudovi teoriji označili kot 'Heimlich'. Morda je prav tisti trenutek, tisti 'naš izraz', ki ga je Ljubo Babić iskal v krajini Hrvaškega Zagorja in Dalmacije. A to seveda ni koncept Kleindienstovega slikarstva, ki slikam velikega formata v razstavnih postavitvah vedno dodaja tudi male formate, kjer so vizualizacije zgodb še bolj zgoščene in nas kot take pritegnejo z nekim magnetizmom.«

»Njegove pokrajine so na prvi pogled univerzalne, morda se celo zdijo idilične, ko se sliki približamo in dobesedno vstopimo vanjo ter začnemo opažati mizansceno, pa nas avtor usmeri v globljo in drugačno intimno refleksijo.«

»Taka postavitev omogoča, da raziskujemo umetnikov način dela in da razumemo, kako se je motiv razvijal in se stalno spreminjal. Borčićevo delo smo tako postavili v nov kontekst in obiskovalcem omogočili novo doživetje njegovih del.«

»Morda je bolj kot slikar pomemben kot grafik, kot predstavnik ljubljanske grafične šole. S svojim grafičnim delom je nekje v 70. letih prejšnjega stoletja zaslovel s svojim znamenitim ciklom školjk. Vedno je tvorno sodeloval pri slovenski likovni umetnosti, razvijal nove ideje, sloge.«

»Kar se kaže prav v tem, da je ogromno drugih umetnikov, lokalnih umetnikov, domačinov sodelovalo z njim oziroma delalo pri njem, delalo z njim, so prijateljevali, se družili. Ta odnos je bil izjemno intenziven. Prav to želimo na neki način zdaj pokazati s to razstavo. To vpetost v okolje.«

»Leta 2003 se je pomembno okrepila z umetnikovo donacijo 40 slik, ki ji je leta 2006 dodal še 10 slik. Po umetnikovi smrti je družina del zapuščine umetnikovih del podarila KGLU-ju. Zbirka del Bogdana Borčića v KGLU-ju je tako narasla na 330 del, od tega 314 slik, 11 grafik in pet skulptur.«

»Resnično pomemben je trenutek, ko slavimo umetniško osebnost iz prve generacije slikark, ki so se izšolale na ljubljanski Akademiji upodabljajočih umetnosti, danes ALUO, in so svoj celoten opus posvetile ilustraciji. S podelitvijo nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo Ančki Gošnik Godec še dodatno poudarjamo njen zgled in nujo, da se kontinuiteta bogatenja ilustratorske s slikarsko prakso ne prekine.«

»To je svet Jurija Kalana. To je majhen svet njegovih bližnjih. To je svet majhnih zgodb. To je svet, ki se nam kaže kot življenje nekega slehernika in s katerim se lahko poistoveti vsakdanji mali človek.«

»Dela, ki sevajo sublimno poetiko dojemanja fragmentov sveta«

»Njeno videodelo Apartment 102, v katerem je spregovorila o nasilju nad ženskami na Balkanu, je bilo pred petimi leti razstavljeno v Moderni kot del zadnjega trienala sodobne umetnosti U3, prav tako pa njeno delo, ki se navezuje na vprašanje feminizma na Balkanu, uvrščeno v trenutno razstavo Vedno na voljo.«

»To je svet Jurija Kalana. To je majhen svet njegovih bližnjih.«

»Tujcev je na slovenskem likovnem področju namreč le za vzorec.«

»Bežigrajska galerija številka dve je gostila sijajno razstavo del Franceta Miheliča, enega naših maloštevilnih vrhunskih slikarjev, ki je vse premalo poznan.«

»Sploh 'v tujini', kjer bi moral zasesti vsaj tak položaj kot Zoran Mušič, ki se na dražbah zelo dobro drži.«

»Po načinu slikanja s plastenjem slikarskih nanosov in barvno monokromnostjo se približuje informelu, po učinku zamegljenosti podobe, skozi katero vdira posebna magična presvetljenost, pa svojemu učitelju Andreju Jemcu.«

»Slikar vsebinsko izhaja iz bibličnih tem, vendar jih naslika na osebno izviren – lahko bi rekli celo profaniran – način, s čimer jih izvzame iz območja sakralnega in jih umesti v kontekst obče človeške duhovnosti in arhetipskih sporočil.«

»Lastnih in občih humanističnih sporočil ne pripoveduje glasno in deklarativno, temveč na njih opozarja z atmosfersko-liričnimi likovnimi deli.«

»Umetnica za svoje akterke dogajanja in sogovornice skoraj vedno izbere ženske figure.«

»Z likovno realizacijo pa na samostojni umetniški poti preizkuša in prezentira izvedbeno unikatnost znotraj tradicionalnega štafelajnega slikarstva v tehniki olja in akrila.«

»Meta Šolar dokazuje, da medijsko čisto slikarstvo ni izgubilo svoje privlačnosti, da ohranja piedestalno mesto v množici na različne načine procesiranih podob in da je v 'klasičnem' neke vrste nadčasovnost.«

»S tem, ne samo, da se dotakne našega sobivanja in sodelovanja, ampak poudari enako razmerje tudi s strojem, ko skozi ustvarjalni proces pokaže, da je tudi ta komunikacija boljša z manj podatki, saj več podatkov prinaša več možnih šumov, ki jih moramo nato popravljati v izogib medosebnim nesporazumom in strojnim napakam.«

»Pri njem se nova podoba manifestira s fantastičnimi živalskimi kompozicijami, ki so izključno plod naključnega igranja s podobami kot gotovimi dejstvi, brez posebej jasnih in enoznačnih pomenskih ali simbolnih aluzij.«

»Stava Šalamunovega slikarskega rituala je v tem, da se nezmožno zgodi.«

»V svojem slikarstvu se Jože Foltin že desetletja giblje med ustvarjalno napetostjo večnega iskanja in življenjskih preizkušenj ter umirjeno harmonijo in iskreno lepoto upodobljenega.«

»Njegove podobe so kot slikarske metamorfoze intimne komunikacije med mentalnim, čustvenim in fizičnim svetom.«