Ključna beseda: slikarstvo

»Naslov razstave po kuratorjevih besedah povzema 'trenutek zunaj časa ali morda točka strnjenega časa. Je sodobnost, ki sobiva z mitom, v katerem sta prihodnost in arhaičnost zgolj dve plati iste medalje in v katerem pravljična dimenzija presega resničnost. Pojma 'naravno in 'umetno' v njem izgubita svoj pomen, saj je narava zgolj manifestacija človekovega uma ter njegovih telesnih in duhovnih potreb'.«

»Giardino all'italiana je današnja Italija, območje, na katerem slikarstvo po zaslugi nove generacije slikarjev ponovno doživlja razcvet. Je velik vrt, v katerem se slikarske kulture srečujejo, je rodoviten in bujen vrt, s čudovitim rastjem. Vsak kotiček tega vrta, od severa proti jugu, od majhnih krajev do metropol, od sivih predmestij prek podeželja do obal Sredozemlja, je poln slikarjev in posejan z ateljeji.«

»Ko sem prišel na založbo kot mlad urednik, sem mislil, da bo treba zrahljati tradicijo, a so me kmalu naučile, da nimam pojma.«

»Vse tri generacije Stupičevih so zasidrane v svetu pravljičnega – zgradile so svet, vzporeden resničnemu.«

»Četudi se zdi, da je umetnost odlepljena od resničnosti, da so naslikane podobe drugačne, kot so stvari v življenju, da se pravljice dogajajo zunaj tega sveta in da je ustvarjanje le umik iz vsakodnevne pragmatičnosti, je imaginarni svet vedno v dialogu z realnim.«

»Naslovi njenih slik so enigmatični, začarajoči, vodijo naravnost v našo, gledalčevo intimo.«

»Gledalec je postavljen v stanje, kjer iluzija ne obstaja zato, da bi prevarala oko, ampak da bi mu omogočila, da vidi bolje in več.«

»Nekaj tako prvinsko intimnega gledalca udari kot potres nečesa neubesedljivega, čiste lepote.«

»Individualizirani posamezniki sicer dihajo vsak svoje življenje, pripovedujejo vsak svojo zgodbo, vendar jih povezuje isti prostor, prebivajo v istem univerzumu posameznega dela.«

»Idilične pokrajine v zadnjem planu, ki simbolizirajo čistost, nepokvarjenost, pa so pogosto v dialektičnem odnosu z ostalimi deli slike, saj je njihov vizualni antagonizem utemeljen prav na njunem soobstoju.«

»Cerkev je spremenjena v pastoralno ruševino. Ruševine na umetnikovih delih in cerkvena arhitektura se tako povežejo in sublimirajo arhaičnost, ki je sestavni del arkadijske pokrajine.«

»Kar je videl in doživel, je naglo našlo pot v njegov, včasih prav groteskno nasilni slikarski svet.«

»Kar je videl in doživel, je naglo našlo pot v njegov, včasih prav groteskno nasilni slikarski svet. Tu ni nič izmišljenega, vse je pristno, rdeča barva je zares kri, čutna substanca, trupla so raztelešena bitja, ne prikazni iz nočnih mor – le mi, ki tega nismo doživeli, videli, jih dojemamo kot figure iz nekega peklenskega življenja, ki se je včasih tragično, ali pa včasih prav bedasto končalo. Tu ni ironije, v resnici gre samo za slikarski izraz, ki je tako neposreden, da je še v smrtni muki živ.«

»Neposreden, delati ga je treba hitro, dokler je papir še vlažen, moker.«

»Riba je oblika živega bitja, ki v enem krogu združuje vse – telo, glavo, roke, noge.«

»Vsak ustvarjalec da lahko le to, kar ima v sebi.«

»Ne pustim se ukalupiti enemu samemu načinu dela, in ker sem zelo radoveden, ubiram različna pota, odvisna od trenutnega interesa in razpoloženja.«

»Kar izgineva v enem svetu, se umetniku neprestano poraja v drugem.«

»Slana nam s svojo vitalnostjo, ljubeznijo do življenja in s podobami svojih del neprestano pripoveduje, da je življenje lepo.«

»Kontrast med historično strukturo prostora in modernistično oblikovnostjo kompozitnih slik je hkrati eden od temeljev pričujoče razstave.«

»Morda upravičeno velja za najvplivnejšega slikarja klasičnega modernizma na slikarstvo zadnjih desetletij.«

»Denimo Warhol dve umetnikovi najslovitejši deli – Krik in Madono – spremenil v ikoni poparta.«

»teorija ne ve, kaj bi s tem počela«

»Pri oblikovnih vidikih Beerovega slikarstva je treba izpostaviti njegovo spontano in zgoščeno risbo, ki v svojem ekspresivnem izrazu zelo uspešno podpira motivne plati umetnikove ustvarjalnosti.«

»Beer, ki ni bil nikoli zares abstrakten slikar, se je najbolj udomačil v polju figuralike in krajine, a tudi v teh ostaja pomensko dovolj odprt in metaforičen, zato nas tudi ne preseneča širok krog občinstva, ki jo s svojo univerzalno govorico dosežejo njegova dela.«

»Francis Bacon je nedvomno eden največjih slikarjev 20. stoletja. Ujel je vse, kar pomeni biti človek; ni se bal povzdigniti vznesene ljubezni ali v ospredje postaviti globoke tesnobe žalosti. Njegova sposobnost izražanja čustev je odlično zajeta v tej mojstrovini.«

»Umetnik na treh monumentalnih platnih prepleta podobe iz zgodovine 20. stoletja s pronicljivim retrospektivnim pogledom na lastno življenje in umetnost.«

»Zastrašujoč razvoj.«

»Nič posebnega.«

»S svojo umetnostjo nas vedno vodite v dogajanje z odprtimi očmi, nam dajete misliti in pod vprašaj postavljate naše običajne načine razmišljanja in poglede.«