Ključna beseda: slikarstvo

»Preobraža in modificira motivna izhodišča, rituale in premise zasidrane ikonografije, ki so mu izziv za premislek o transformaciji umetniške izjave skozi čas.«

»Gosto pretkane površine platen in listov dobitnika nagrade Patrika Dvorščaka pogledu ne dovolijo, da bi se predolgo mudil na enem mestu.«

»Oblikotvorna manifestacija, kot posledica vsakdanjih dejanj, je po mnenju kuratorke bistvo pripovedi prostorske postavitve enajstih glinenih figur, ki jih v prostor umestila Lana Pastirk.«

»Notranji prostori njenih slik so simbolna paralela intimnemu delu zavesti (in podzavesti), ki je le naš in katerega le del želimo in zmoremo deliti še s kom.«

»Težava takih esejev je, da si človek o sebi zlahka misli preveč. Ali pa premalo.«

»Moje misli v naravi živijo.«

»Z naslovi svojih del želi nakazati, v katero smer razmišlja in hkrati umetniško deluje. Zdi se ji, da s svojimi deli ustvarja nekakšne vzporedne svetove.«

»Do konca ne veš, kako se bo izcimila tvoja ideja, presenečenja so lahko tako negativna kot pozitivna!«

»Bila je snovalka inovativnih grafičnih postopkov v tehniki barvne jedkanice, ki si jih je zamislila sama – ti so bili njena umetniška skrivnost – in je z njimi pritegovala svetovno grafično javnost. Ko se je nehala ukvarjati z grafiko, si je to vedenje želela deliti.«

»Tudi to, da je okoli leta 1974 prenehala z razstavljanjem slikarskih del, je bila verjetno posledica reakcij slovenske kritike na njeno slikarsko delo. Nesprejemljivo se je zdelo, da nekdo ali še bolj neka umetnica, v kontekstu visokega modernizma, goji perfekcionizem slikarskega metjeja. Mislim, da je vidik avtocenzure kot posledice različnih okoliščin vplival na to, da ni naredila tega zanjo drznega koraka.«

»Moja ambicija je pravzaprav slikanje poleg grafike. S sliko se zajame več. S sliko lahko razgrneš celovit odnos do življenja, do motiva. Zato je grafika učinkovitejša, prav zaradi svoje omejenosti.«

»pomenljivim narativnim in hkrati neko latentno ekspresijo prežetim umikom v svet, ki je daleč izven resničnosti, torej ni aristotelska imitacija narave, a se zmore, če ga umetnik zna povezati, se torej navezati nanj, da dobi nov, lahko tudi paradoksalni predznak, razsežnost, ki bo, kot si jo zamišlja naš slikar, dosegla raven samozadostnosti, seveda pa nikoli dokončnosti, kot je platonska definicija predstavitve sveta idej«

»zahteva samega umetnika, zastavljenega njemu samemu, ante ali post festum zgodbe na platnu – ki ga oživlja, lahko tudi preoblikuje v drugačno usmerjeno pozicijo in ki jo v tej fazi postavlja v branje gledalcu, opazovalcu in hkrati odjemalcu, če tako definira občinstvo samega sebe«

»Razstavljeni artefakti se med permanentno preobrazbo odvijajo od konceptualnih oblačkov ideološke nevihte z obratnosorazmerno silo in lebdijo v pomenskem vakuumu z absolutno lahkoto. Drget in lesket njihove brezkončne transfiguracije otežuje zamejitve, odtujitve, posplošitve in usmeritve. So, da strategij ni in da nam taktike vzbudijo stud. Lepota je edini kriterij«

»Bolj ko so bile slovenska beseda, kultura in misel prepovedane, bolj so bila Kraljeva dela kritična do sočasnih dogodkov.«

»Za njimi se skrivajo in pletejo dolge zgodbe, razmišljanja, asociacije in skrbi pozornega ter občutljivega sodobnega umetnika in prefinjenega ter vztrajnega ustvarjalca klasične prostorske iluzije na ploskvi.«

»Na štirih stenah galerije bodo razstavljene štiri raznolike slikarske pripovedi, ki fascinirajo, prepričajo in ozaveščajo gledajoče.«

»Gre za mojstrske slikarske sugestije iz aktualne umetnosti estetskega modernizma.«

»Vezi Chiare Sorgato s tradicijo beneške šole, iskanja barv, komedije vsakdanjika ni mogoče najti zgolj v vzdušju njenih slik, temveč v svobodni miselnosti, ki jo srečamo v skorajda kavstični komedialnosti njenih tesnobnih slik.«

»Razstav sicer lahko imaš veliko, vendar če ponavljaš vedno isto zasedbo ... Jaz sem na razstavah vedno predstavljal čisto nova dela. Je manj razstav, vendar so tiste ta prave.«

»Delam zase, kot neka notranja higiena, vsak dan malo brkljam po svojem možganskem inventarju.«

»Slika je odraz oziroma materializirana podoba moje biti, črno na belem.«

»Ko se slikar odloči in štirideset let slika z belo in črno, to ni več zadeva barv, ampak življenja.«

»Na neki osrednji točki galerije, kjer lahko z enim samim pogledom zajamemo razstavljena dela kot celoto, naletimo na nekatere znane trenutke, ki jih ohranjamo v spominu. Pokrajine, ki počasi tonejo proti obzorju, se nam zdijo intimne in domače, zato njihov videz v nas ustvarja občutek udobja in nečesa domačega, nekaj, kar bi v Freudovi teoriji označili kot 'Heimlich'. Morda je prav tisti trenutek, tisti 'naš izraz', ki ga je Ljubo Babić iskal v krajini Hrvaškega Zagorja in Dalmacije. A to seveda ni koncept Kleindienstovega slikarstva, ki slikam velikega formata v razstavnih postavitvah vedno dodaja tudi male formate, kjer so vizualizacije zgodb še bolj zgoščene in nas kot take pritegnejo z nekim magnetizmom.«

»Njegove pokrajine so na prvi pogled univerzalne, morda se celo zdijo idilične, ko se sliki približamo in dobesedno vstopimo vanjo ter začnemo opažati mizansceno, pa nas avtor usmeri v globljo in drugačno intimno refleksijo.«

»Taka postavitev omogoča, da raziskujemo umetnikov način dela in da razumemo, kako se je motiv razvijal in se stalno spreminjal. Borčićevo delo smo tako postavili v nov kontekst in obiskovalcem omogočili novo doživetje njegovih del.«

»Morda je bolj kot slikar pomemben kot grafik, kot predstavnik ljubljanske grafične šole. S svojim grafičnim delom je nekje v 70. letih prejšnjega stoletja zaslovel s svojim znamenitim ciklom školjk. Vedno je tvorno sodeloval pri slovenski likovni umetnosti, razvijal nove ideje, sloge.«

»Kar se kaže prav v tem, da je ogromno drugih umetnikov, lokalnih umetnikov, domačinov sodelovalo z njim oziroma delalo pri njem, delalo z njim, so prijateljevali, se družili. Ta odnos je bil izjemno intenziven. Prav to želimo na neki način zdaj pokazati s to razstavo. To vpetost v okolje.«

»Leta 2003 se je pomembno okrepila z umetnikovo donacijo 40 slik, ki ji je leta 2006 dodal še 10 slik. Po umetnikovi smrti je družina del zapuščine umetnikovih del podarila KGLU-ju. Zbirka del Bogdana Borčića v KGLU-ju je tako narasla na 330 del, od tega 314 slik, 11 grafik in pet skulptur.«

»Resnično pomemben je trenutek, ko slavimo umetniško osebnost iz prve generacije slikark, ki so se izšolale na ljubljanski Akademiji upodabljajočih umetnosti, danes ALUO, in so svoj celoten opus posvetile ilustraciji. S podelitvijo nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo Ančki Gošnik Godec še dodatno poudarjamo njen zgled in nujo, da se kontinuiteta bogatenja ilustratorske s slikarsko prakso ne prekine.«