Ključna beseda: roman

»Odnos do razmerja moči med revno pribežnico in privilegiranim belim moškim ostaja v svojem bistvu nenagovorjen, s čimer se kot ambivalenten izkaže tudi roman sam.«

»Pisanje ostaja prevzeto z mitologijo umetnika kot genija in njegovo muzo kot abstraktnim krajem navdiha, ki jo lahko moški z velikimi besedami ljubezni povzdigne v enaki meri, kot jo lahko brutalno poniža.«

»Najboljše za vse.«

»Priročnika za nebiološke mame ni.«

»Tati.«

»Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.«

»Po besedah pisateljice gre za zgodbo 'o osamljenosti, ki jo dandanašnji poleg preobremenjenosti, časovnih stisk in umikanja v digitalni svet še povečuje pandemija'.«

»Če je to res, potem si ne znam predstavljati, kako bi bil njegov zadnji roman brez restrikcij.«

»Se življenja teh likov korenito spremenijo.«

»So potniki na letu 006 tri mesece kasneje dvojniki, replikanti, alter-egi ali kloni?«

»Zahvaljujem se ljudem in dogajanjem, ki so ustvarili prostor, v katerem sem pisal, tistim, ki so mi pri tem pomagali, me podpirali, tistim, ki so poskrbeli, da je zgodba izšla v knjigi, in vsem tistim, ki knjige usmerjajo v bralske kroge.«

»Slepi ljudje na drugačen način zbirajo slike, jih presnavljajo.«

»Romaneskno popisati dolgo stoletje v samo eni knjigi zmorejo redki.«

»V romanu Sto let slepote je kresnikova komisija prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik.«

»Roman odpira mnoga vprašanja o prevladi, manipulaciji, nagonih in obsedenostih, obenem pa raziskuje 'trenutek prsta na sprožilcu' – in to ob polnem zavedanju, da ko enkrat nanj pritisnemo, ni več poti nazaj.«

»Pri založbi Goga so o Šarotarjevem delu Zvezdna karta med drugim zapisali, da je avtor 'dogajanje svoje nove pripovedi umestil v tisti spominski čas, ko so predmeti še govorili zgodbe ljudi.'«

»O Žibernovem romanu Dedič pa je Majda Travnik Vode v reviji Sodobnost zapisala, da v njem avtor 'mojstrsko odslika mreženje vzrokov in posledic delovanja svojih junakov.'«

»Še zdaj včasih premišljujem o zgodbah, ki bi jih lahko povedale stvari, če bi znale govoriti.«

»Hotela sem našteti imena žensk, ki so me podpirale, kajti zdaj moramo še bolj kakor kadar koli prej spregovoriti in preglasiti prevladujoči diskurz, ki nas je spravil v hude škripce.«

»Vsaka od teh knjig v ožjem in tudi širšem izboru bi si absolutno zaslužila priznanje.«

»Poklon moči knjig in branja, z vprašanji življenja in smrti, obenem pa ga je čista radost brati.«

»Kaj bi povedale stvari, če bi imele dar govora?«

»Gre za drzen, nekonvencionalen roman, ki se sicer ozira za postmodernističnimi postopki, a jih zasuka po svoje, pri tem pa pokaže tudi velik občutek za besedne igrarije, ironične bodice in predvsem pomensko razprtost.«

»Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo – požig in zločin, povzročena v mestu v zalivu, zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno.«

»Črni obroč je pričevanje. Hkrati tudi vstop v usodo posameznika, njegovo psihologijo in čutenje. Gre za vprašanje nasilja, ki človeka spremeni in mu spremeni tudi pogled na svet in na ljubezen.«

»Nevarnost . . . je v odsotnosti enotnosti, v pravici, ki jo ima vsakdo, da strelja po svoje . . . Kaj pomeni vse to? Razkosanje. In kaj potrebujemo? Enotnost . . . Sklep je diktatura.«

»Vendeje ni več, umrla je pod mečem naše svobode. Zravnal sem jo z zemljo.«

»Nikoli nisem sanjala o bookerju. Nikoli si nisem mislila, da lahko.«

»Kakšno veliko priznanje.«

»Premore razkošje, življenje, moč in strast, kar svet prav zdaj potrebuje.«