Ključna beseda: pisateljica

»Umetnost je simptom, bodisi nezadovoljnosti bodisi nezadovoljenosti, in velika škoda je za svet, da nam njegovo sliko takole izkrivljeno podajajo prav ljudje, ki se v njem najmanj znajdejo. Umetnost je protinaravna, kriva vse družbene gnilobe, ja, ja, umetnost je kriva, ljubezniva, neusmiljena.«

»Naravnost sovražila sem prijetne, gospodinjske priporočilne citate na mojih novih naslovnicah. Spremenili so me v žensko leposlovje najhujše vrste! V njih ni bilo sledu igrivosti ali čudaškosti ali naprednosti, ki so v knjigah. Pa sem jih sežgala.«

»Upam, da bo njen založnik tvitnil fotografijo korespondence, v kateri so jo vprašali, ali so izbrani citati v redu. Saj vsi veste, da se je to zgodilo, kajne?«

»Glede na to, da Jeanette Winterson misli, da 'žensko leposlovje' ne more biti nenavadno ali celo pred svojim časom, mi daje misliti, da ni še nikoli brala nobenega 'ženskega leposlovja'.«

»Fina promocijska poteza Jeanette Winterson. Škoda je le, da mora napadati druge ženske, da bi ji uspela.«

»Rada bi samo dodala, da nisem še nikoli požgala knjig, ki bi jih napisal kdo drug; niti tistih groznih, ki so mi jih pošiljali po pošti.«

»Ves Dunaj žaluje za doajenko avstrijske književnosti in našo častno občanko Friederike Mayroecker.«

»Noro sem zaljubljena v jezik. Potrebujem knjige, potrebujem tišino. Ne maram pogovora. Kar moram povedati, napišem.«

»Kar želim, je, da izginem za svojo biografijo. Pomembna je bibliografija.«

»Postopek pisanja opisala kot 'čarobno stanje, kot da bi bila na drogah', in dodala, da je med delom pogosto jokala.«

»In zakaj ne nje, z roko pokaže na košato mešanko Elzo, ni hujšega, kot da star kuža pristane v azilu.«

»Zakaj za vraga ravno zdaj, ko tam zunaj kot črno morilsko sonce sredi svojega lastnega vesolja pustoši ta nori virus.«

»Skozi moder zrak in iskrenje noči se razlega petje, barvite srajce opletajo v slanem vetru, obleke so napihnjene kot pisani baloni.«

»Bilo je v začetku maja. V svetlih nočeh je še dolgo sedela pri oknu in igrala svojo veliko, nevarno igro. Luči ni prižgala, ker je bila noč sijoče modra, tiste prosojne in dolgotrajne barve, ki pride s pomladjo.«

»Nobene od svojih knjig ne obžalujem.«

»Globoka rana, ki so mi jo zadali v otroštvu, se ni nikoli zacelila.«

»Vaše knjige so iz mene naredile boljšega človeka. Zaradi njih se nisem hotel poročiti s sužnjo, ampak s svobodno žensko.«

»Ne moreš biti radikalka in imeti denarja. Nemogoče je.«

»Nekatere ženske to lahko sprejmejo, a jaz ne bom ostala z nekom, ki krši moje pravice.«

»V tišini je vse, a le v besedi se vse razpre.«

»Strah nikoli ne počiva, nebo je razdeljeno na kvadrate, vsi smo ujetniki svobode.«

»Če želite prebrati knjigo, ki še ni napisana, jo napišite!«

»Kakšen dar je bilo dihati isti zrak kot ona, čeprav zgolj za kratek čas.«

»Slovenščino kvarimo kar Slovenci, ki jo zapostavljamo, ki jo pehamo na drugo in tretje mesto, ki ji ne dovolimo, da bi normalno zadihala in dihala.«

»Njeno ustvarjanje bi lahko opisali tudi kot vztrajen in neomajen boj za lastni umetniški izraz in svobodo pisanja, ki nikoli ne pristaja na nobene, ne osebne ne uredniške in ne ideološke, kompromise.«

»Pišeta si, da bi se radi čim prej videli. A kaj se bo zgodilo, ko bo do tega prišlo.«

»Znova te potegne vase skozi notranji svet protagonistov izjemnega uma in ranjenih src.«

»Mu bo Bralec pomagal doumeti tisto, kar se je tistikrat tam zgodilo in kar bi sam težko razumel, saj nas periferije sveta za vedno zaznamujejo s skrivnostno nemočjo.«

»Ljudje pravzaprav nočejo poznati prihodnosti ter da človek, 'rojen kot bomba različnih potencialov', v času odraščanja že doživlja regresijo.«

»Ostane to, kar je večno. Smeti.«