Ključna beseda: literatura

»Ontoteologija je s stališča filozofije kot kritičnega mišljenja ideološka redukcija mišljenja.«

»Vprašanje, kako misliti Boga, bi moralo biti le vprašanje vere in kot tako je vedno aktualno in odprto.«

»Metafizična struktura leposlovnih stvaritev je namreč tista izpovedna razsežnost besedne umetnosti, ki odpira vpogled v pisateljevo duhovno zavest in njegov duševni ustroj.«

»Srce je pravičen sodnik, ki ne pozna malenkosti.«

»Balantičevo poezijo Peršin občuti kot klic po smrti in napovedovanje konca neke dobe.«

»Misel ima sposobnost misliti Boga, ne glede na to, ali Bog biva ali ne biva.«

»Ontoteologija je s stališča filozofije kot kritičnega mišljenja ideološka redukcija mišljenja.«

»Vprašanje, kako misliti Boga, bi moralo biti le vprašanje vere in kot tako je vedno aktualno in odprto.«

»Metafizična struktura leposlovnih stvaritev je namreč tista izpovedna razsežnost besedne umetnosti, ki odpira vpogled v pisateljevo duhovno zavest in njegov duševni ustroj.«

»Srce je pravičen sodnik, ki ne pozna malenkosti.«

»Balantičevo poezijo Peršin občuti kot klic po smrti in napovedovanje konca neke dobe.«

»Misel ima sposobnost misliti Boga, ne glede na to, ali Bog biva ali ne biva.«

»Putin ne laže.«

»V tem svetu ni pomemben čas, temveč koledar!«

»Čebele ne razumejo, kaj je vojna.«

»Kjer sonce počaka, dokler človek ne konča svojih dnevnih opravil, in šele potem zaide.«

»Vse je legitimno.«

»Putin ne laže.«

»V tem svetu ni pomemben čas, temveč koledar!«

»Čebele ne razumejo, kaj je vojna.«

»Kjer sonce počaka, dokler človek ne konča svojih dnevnih opravil, in šele potem zaide.«

»Vse je legitimno.«

»Zdaj ko sem pero nastavil na papir, vem, da sem storil najvažnejše, kar je v mojem zagatnem položaju mogoče storiti. Čutim, da nisem sprožil samo tistega mehanizma, s katerim bom mogel mirno pregledati burne dogodke poslednjih dni in se v njih znajti, temveč sem storil še nekaj več, morda sem se s tem že rešil.«

»Pri snemanju besedila smo še posebej poudarili Kocbekove temeljne življenjske razmisleke, zlasti njihovo občečloveškost, univerzalnost, tako da sem prepričan, da se bo zvočnica dotaknila tudi poslušalca.«

»Ko sem po nekem naključju naletel na tisto fotografijo, se je vse to, kar je bilo v mojem že skoraj nezavednem spominu, naenkrat sprožilo in zdrvelo v zgodbo tega romana.«

»Pri prenosu romana v drug medij je, vsaj za naju, vedno bistveno vprašanje ohraniti zgodbo, ki jo roman nosi.«

»V najini dramatizaciji sva poleg prepleta preteklosti, kjer je ljubezen še prisotna, in zelo nasilne sedanjosti, iskala točke, kjer se te njihove usode včasih samo dotaknejo, včasih pa usodno prepletejo.«

»Tovrstna zgodba se verjetno v Ljubljani ne bi mogla zgoditi ... to je mariborska zgodba, ki pa gotovo prerašča lokalne okvirje.«

»Že čakam z velikim zanimanjem, kaj me tokrat čaka.«

»Naslov je lahko nekoliko zavajajoč, ker gre za resnično monumentalen čas, za čas, v katerem so se ljudje znašli v silovitih nasprotjih ... A dejansko je vprašanje ljubezni ali nekih posebnih osebnih odnosov v središču tega romana.«