Ključna beseda: glasba

»Predstava gledalca popelje na 'zadnjo generalko za premiero proslave zamujenega jubileja ob slavnostni sedemdesetletnici celjskega gledališča lani z gosti'.«

»Petnajst duhovitih songov se pokloni celjskemu gledališču, vsem zaposlenim, obiskovalcem, gledališkim žanrom, komediji še posebej.«

»Završan je napisal nova parodična besedila, 'ki bodo občinstvo nasmejala, kdaj pa kdaj tudi kritično zbodla'.«

»Osnovni moto je življenje onkraj smrti, to je ekipa tudi povzela iz libreta, in te deklice, ki trpijo v bolnišnici, v instituciji, v kateri sem tudi sam delal pred 30 leti, si želijo boljšega življenja, ki ga na tem svetu ne morejo dobiti.«

»In tudi glasba je takšna, se temu odziva, ima zelo lepe lirične trenutke, ki odslikavajo to hrepenenje.«

»Velja za našo najbolj reprezentativno sodobno pravljičarko, za njena dela ni značilna le literarna intertekstualnost, ampak tudi vsestranskost, saj črpa iz več jezikov, literatur in kultur.«

»Zdi se, kot da bi bil šanson za Svetlano Makarovič enako naravno umetniško okolje kot poezija in izjemne pripovedke, ker je lahko v šansonu še bolj igriva in kljubovalna, posmehljiva, duhovita do vseh mogočih človeških zablod, napak in hudobij.«

»V resnici gre v večini primerov za čisto pravo, žlahtno poezijo z razkošnim besednim zakladom, svežimi metaforami in formalno oblikovno spretnostjo, ki jo v takem 'lahkotnem' žanru premorejo le redki.«

»Kaj pa drugega ženska je, če ne boginja. Je boginja. Ona je tista, ki daje novo življenje in s tem stvarstvu podarja tisto, kar je največjega, najlepšega in najdragocenejšega.«

»Napisala je veliko pisem. Nekatera so prišla na pravi naslov, nekatera so se izgubila z vetrom. Vse je prav, je pomislila. Zaupala je vetru.«

»Prehodila je dolgo pot. Nikoli se ni pritoževala nad utrujenostjo, ki jo je občasno čutila v nogah, ki so jo sicer čudovito nosile po poti izbranega življenja. Vsak kotiček je hotela poduhati in otipati z vsemi čutili.«

»Ni zaprla vrat za sabo.«

»Zakaj pa ne?«

»Veselim se snemanja tega projekta, saj bo res zabavno. Želim ga posneti v slogu špageti vesterna, kjer vsi govorijo drug jezik.«

»Film mi pomeni vse.«

»Skladatelj se mu je nato javil naslednji dan in mu ponudil tri različice omenjene teme, poleg pa še neuporabljene skladbe, ki jih je napisal za grozljivko Johna Carpenterja Stvor iz leta 1982.«

»Smrti ni. Sem samo jaz, ki umiram.«

»Bobana je vedno gnalo nekaj drugega, nekaj neotipljivega, nekaj neznano privlačnega, česar ni mogel imenovati...«

»Ljudi z imenom Igor Vidmar je v Sloveniji več. Toda eden in edini je Boban.«

»Nekje tam zgoraj, na enem od neskončnega števila planetov milijarde galaksij in vseh mogočih vesolj, prav ta trenutek neki drugi, njemu identični Boban odhaja iz šole domov po samotni Delpinovi cesti.«

»Življenje je dolgo in ne bi rad končal v bankrotu.«

»Moja religija je pank in kar je zraslo iz tega ...«

»To si morate zamisliti kot Beethovna, ki si beleži zapiske v trenutku, ko je dobil nove ideje. Včasih kot zapisane besede, včasih kot glasbene note.«

»Kar nam omogoča umetna inteligenca, je ponuditi nadaljnji potek gibanja v 20 ali celo v 100 različnih različicah. In to je neskončno fascinantno, saj če je algoritmično dobro izvedeno, je vsak poskus verjeten.«

»Poskušali smo preizkusiti meje. Na koncu smo uporabili nekaj modulov tako imenovane obdelave naravnega jezika.«

»Lahko rečete, da računalnik to počne po algoritmih. Da, vendar ljudje pa to počnejo tudi na podlagi izkušenj ali usposabljanja. Ni nujno, da je to dvoje tako zelo narazen.«

»Niti zares fantastična Jennifer Hudson, ki jo je za lastno upodobitev že pred leti menda izbrala kar Aretha sama, niti veliko, morda celo nekoliko preveč dobre glasbe ne more popraviti ne ravno domišljenega scenarija, oropanega prave živosti, sočnosti – po domače, pravega 'žmohta', ki je sicer prežemal vso kariero pevke.«

»Nadaljujem. Z razvijanjem svojega zvoka in izraza. Nič manj intenzivno kot s prejšnjim solo projektom Vollmaier: Kind of Laibach, v katerem sem se dotaknil svojega ekstrema jakosti.«

»Klavir ponudi izraz, svetlobo in temo. Tega v Gallusovi dvorani dobro poznam, kmalu se zopet spopadeva. To je boj. Je strast, življenje in ja, tisti trenutek, ki nima začetka niti konca.«

»Bowrain pa je glede svojega nastopa zapisal, da odpira 'novo poglavje v svojem ustvarjanju. V zadnjem letu sem se začel bolj temeljito ukvarjati s svojim glasom.'«