Ključna beseda: glasba

»Ves čas sem razmišljal, ali je še kaj drugega kot to, kar sem mislil, da bo moje življenje?«

»Nagrado bom porabil za obnovo hiše.«

»Nihče nikoli ne more znati vsega.«

»No, pri reševanju križank je zmagal Benjamin, jaz sem bil drugi, pri reševanju sudokuja pa sem zmagal jaz, Benjamin pa je bil drugi.«

»Za svojo dušo prepevam v moškem pevskem zboru Urban iz Maribora.«

»Za uspešno reševanje tega priljubljenega miselnega izziva potrebna predvsem logika.«

»Sam osebno najraje iz čilija skuham omako in jo shranim v majhne stekleničke.«

»Sevdah je za Bosance in Hercegovce, razseljene po vsem svetu zaradi vojne ali ekonomskih razlogov, zagotovo posebna vez z domovino.«

»Sem arheolog sevdaha, saj sem avtor prve zgodovine sevdaha.«

»Imamović ga je kot odličen instrumentalist odpeljal še korak naprej, ga pustolovsko spustil v glasbene brzice, kjer je potreboval veliko spretnosti in strasti, da je iz njih vzplamtela nova presunljiva in uspešna zgodba.«

»Gre za nekakšen hommage slavnemu konceptu pripovedovanja zgodb v balkanski glasbi.«

»Jaz pa sem hotel poudariti, da je še vedno tako, le da v drugačnem kontekstu.«

»Zgodbe o odrešitvi, ki nikoli zares ne pride, o ponosu med padcem in pred njim, z glasom razpokane, dih jemajoče lepote. Se je omehčal? Da. In ne. Vodilna skladba: Honest People Are Scum.«

»gotovo se bo zgodilo še kaj nenadejanega«

»V preobilici dela sem pozabil nanje, in ko sem jih spet našel, sem jih prebral, tudi pod vtisom, da sem kot urednik zamočil, ter bil naravnost presunjen.«

»Vsaka pesem zase učinkuje kot zvočni roman, dramaturgijo cikla pa usmerjata vodilna življenjska motiva: ljubezen in minljivost.«

»Takšne snovi se nabirajo v ljudeh. V vsakem človeku posebej. Ampak 'čarovnija' se zgodi le takrat, ko se sestanemo. Takrat zaživijo. Tudi od tistih od prej. In takrat smo mi – mi.«

»Lojze je zaslužen za to, da se je diatonična harmonika prvič slišala tudi na radiu.«

»Naši obiskovalci so pretežno starejši, upokojenci, ogromno društev, turistične agencije vodijo k nam obiskovalce.«

»Mislim, da gre predvsem za to, da Slakova glasba vzbuja spomine na otroštvo, na razne dogodke, slavja, veselice, na katerih je bilo slišati Slakovo glasbo.«

»Vse Slakove predmete je dala njegova družina občini v najem za 30 let.«

»Mlada pevka z vrhunskim glasom in petjem, obdanim v neskončno zvočnost ob edinstveni elektronski reinkarnaciji fada in podčrtavanju njegove univerzalne razsežnosti izpod prstov glasbenega čarovnika iz Barcelone, ki je poznan tako ljubiteljem flamenka, delal je s Silvio Perez Cruz in Rosalio, kot tudi fender rhodes avantgardnega rocka.«

»Slišati je, kot bi izrasla iz zgodovine, se spojila z njo ob glasovih velikih div, ki odzvanjajo v stranskih uličicah njenega notranjega sveta. Njun prvenec je ob izjemnih kritikah izšel za založbo Glitterbeat. Čarobna glasba za vse čase.«

»V pesmih, kot so Barco Negro, Foi Deus, Ave Maria Fadista, Medo ali Gaivota, od katerih je vsaka spomenik v zgodovini fada, se Lina izkaže kot popolna, resnična in nadarjena umetnica, katere glas nas straši. Njeni nastopi so predvsem človeški, ganljivi, besede si iztrga iz srca, namesto da bi jih oblikovala s tehniko, ki jo pozna. Njen nastop pa s priredbami, ki jih je pripravil Raül Refree, osvetljuje fado v novi luči. Brez kakršnih koli trikov ali filtrov, temveč z umetnostjo, ki daje fadu edinstven elektronski pristop, ki poudarja njegovo univerzalno stanje.«

»Se zelo trudim.«

»Ta vloga je uresničitev mojih otroških sanj.«

»Najljubši album kot koreografski okvir, kjer ples resonira med predvédenjem, ritmom, glasbeno silo, poslušanjem in slišanjem, naracijo in abstrakcijo. Mateja Kejžarja je presunil Floating Points z albumom Promises. 9 skladb, 9 stavkov, 9 gibov. Kejžar sledi tej glasbi, ki mu nenehno sledi. Premišljata se. Iz najljubšega albuma nastaja novo plesno delo, nov dinamični teritorij. V glasbi, torej paraleli, ki je natanko tu.«

»Spominjam se pisanja komada Smells Like Teen Spirit, všeč mi je bil Kurtov riff. /.../ Nisem razumel besedila, Kurtov melodični vzorec se je med vsakim igranjem spremenil. Šele ko smo prišli v studio, sem začutil moč pesmi.«

»Ko se zdaj ozrem nazaj na produkcijo Neverminda, se sramujem. Bolj je podobno albumu Mötley Crüe kot pank-rockovskemu albumu.«

»Vprašal sem ga: si sploh slišal, kar si pravkar rekel? Nasprotuješ temu, kar si trdil pred minuto. Nato se je smejal sam sebi, ker se je tega zavedal. Tak je pač bil. Hotel je biti rockzvezda – in to je sovražil.«