Zdaj govori pianist

»Klavir bo postavljen na Solkanski most, ki povezuje slovensko in italijansko stran.«

»pravi balet na klaviaturi«

»Izmed vseh nagrajenih sem prejel najvišje število dodatnih nagrad: nagrado za najboljšo izvedbo dela Ludwiga van Beethovna, štipendijo sklada Richarda Wagnerja in povabila za izvedbe več recitalov v prihodnji koncertni sezoni v nemških mestih Berlin, Siegen, Meiningen, Nürnberg idr.«

»Še zmeraj imam nekaj svežih idej.«

»Na eni strani imamo torej Ligetija z njegovim ekstremnim elektronskim pristopom do akustičnega instrumenta, na drugi pa Beuysov koncept rušenja zidu med življenjem in umetnostjo.«

»Umetniška moč Alexandra Gadjieva ni samo v njegovi izpiljeni klavirski tehniki, saj vsak pianist, ki poseže v vrh Chopinovega Varšavskega tekmovanja, obvlada ta nesporni parameter.«

»Koncert z orkestrom je široko sodelovanje. Recital pa je možnost resnično se pokazati na 360 stopinj. Razumem ga kot neke vrste pripoved, ki jo zgradi solist z občinstvom.«

»Dobil sem veliko ponudb za nastope. Tako imam možnost spoznati ljudi po vsem svetu in igrati v številnih čudovitih dvoranah. Tako sem lahko poglobil svoje izkušnje z glasbo in arhitekturo, v kateri se glasba lahko razvija.«

»Imam naivno vprašanje (...) Razumem, da se nam smilijo, da delamo občutljive stvari, a ne bi prenehali skrbeti zanje, jih premagati in jim odklopiti elektriko?«

»Ena izjemna muzikalnost in ena izjemno velika izraznost se zahteva od pianista pri spremljavi solopevcev, celo večja kot pri solistični igri.«

»To je nepozaben trenutek in zagotovo zgodovinski trenutek, zame, za Slovenijo, za Italijo, za Gorico, za mojo družino in za glasbo. Počutim se kot v sanjah. Ampak pomalem sem to tudi pričakoval. Zelo sem vesel tudi nagrade za najboljšo izvedbo sonate, ta nagrada mi je res pri srcu in sem si jo zelo želel.«

»Do glasbe in do poslušalcev. V naslednjih dneh si bodo sledili koncerti nagrajencev in komaj čakam.«

»Nadaljujem. Z razvijanjem svojega zvoka in izraza. Nič manj intenzivno kot s prejšnjim solo projektom Vollmaier: Kind of Laibach, v katerem sem se dotaknil svojega ekstrema jakosti.«

»Klavir ponudi izraz, svetlobo in temo. Tega v Gallusovi dvorani dobro poznam, kmalu se zopet spopadeva. To je boj. Je strast, življenje in ja, tisti trenutek, ki nima začetka niti konca.«

»Bowrain pa je glede svojega nastopa zapisal, da odpira 'novo poglavje v svojem ustvarjanju. V zadnjem letu sem se začel bolj temeljito ukvarjati s svojim glasom.'«

»Ves čas sem razmišljal, ali je še kaj drugega kot to, kar sem mislil, da bo moje življenje?«

»Ena izjemno velika muzikalnost in ena izjemno velika izraznost se zahteva od pianista pri spremljavi solopevcev, celo večja kot pri solistični igri.«

»Prelepa zmaga, veliko koncertov v Avstraliji in ZDA, tudi koncerti z orkestrom in dirigentom Valerijem Georgievim«

»So zgodbe, ki jih tudi glasba ne more uglasbiti, so situacije, ki jim niti glasba ne more dati zatočišča. Bojim se, da je obdobje, v katerem smo, prav tako.«

»Individualizem in kapitalizem nas peljeta v prepad, strah vzbujajoče je dejstvo, da se večina ljudi niti ne zmeni za tako realnost. Družbene, ekonomske in psihološke posledice epidemije ter različnih zavoženih ukrepov se bodo še dolgo poznale na vseh področjih realnega življenja.«

»Njegovi Debussy, Chopin in Mozart ostajajo legendarni.«

»Nimam načrta.«

»Skladba dobro povzame današnji čas, ki je zelo brutalen za umetnike - tako fizično kot mentalno in čustveno.«

»Prav v tem je čar in izziv, saj nikoli ne vem, kaj me čaka, hkrati pa omogoča, da v projektu sodelujejo tudi drugi.«

»Biti sam za vse je po eni strani razkošje pri sprejemanju odločitev, saj nisem prisiljen v sprejemanje različnih kompromisov, kar pogosto terja veliko časa in napora.«

»Vaja dela mojstra v vseh smislih.«

»Mešanica, ki bi jo primerjal z dandanašnjim življenjem, še posebej z življenjem v ZDA oziroma še prav posebej z življenjem v New Yorku, kjer tudi sam živim kot eden izmed mnogih, ki smo tja prišli s Karibov.«