Ključna beseda: eseji

»To se spet navezuje na neoliberalno agendo, ki ne dopušča odklona, ne dopušča izstopa iz logike nekega preužitka, ki ga vedno vzame zase. Čaj je zame definicija izstopa iz nekega časa, ki je dobesedno ukraden agendi, ki te drži v tem, da moraš producirati, da moraš biti koristen, seveda za prodajo. Pitje čaja je neka partitura časa, ki teče zate, časa, ko se lahko stakneš s sabo, če želiš.«

»tisto, kar onesnažuje njihovega duha«

»zlahka privoli(jo) v manipulacijo«

»kljub obilju brez prihodnosti«

»potrebuje(jo) zgolj modne in politične trende«

»reči, ki v teku časa tiho izginjajo oziroma so nam iz različnih razlogov iztrgane iz naših življenj«

»kljub obilju brez prihodnosti«

»potrebuje(jo) zgolj modne in politične trende«

»premagovanje in izpopolnjevanje človeške narave«

»duhovne dimenzije naše vsakdanjosti«

»reči, ki v teku časa tiho izginjajo«

»velik del delavskega razreda za to odloči, ne glede na medsebojne razlike znotraj njega«

»misticistično opitost posameznikov samih s sabo«

»zločini v Gazi iz njega izvabili tisto potlačeno, Freud bi rekel 'tisto nedomačno', das Unheimliche«

»zdi se namreč, da ni več potrebe po simulaciji raztrganih teles in drugih krvavih prizorov«

»Hollywood je torej sam sprožil kult nasilja za srednjerazredno publiko«

»podelitev naletela na neodobravanje mlajših avtoric«

»Pesem mora imeti svoj čas in bralec svoj trenutek, da jo sprejme, prepozna v njej sebe in svoje izkušnje.«

»Mnoge skladbe so bile povezane z avtorjevim razpoloženjem in čustvi, z določenim obdobjem ali dogodkom in tako so ostali zapisani v spominu.«

»Da podaljša bivanje ob svojih bližnjih, kajti misel, da jih ne bo več videl, je neznosna.«

»Če označi um totaliteto Vsega s pojmom določenega, se pravi končnega, se znajde sam pred zidom Konca tega končnega, pred strašljivim ničem, ki ni nič, pred Neskončnim.«

»Zanikati njega je nemogoče, ker je že implicirano v njegovi absolutni negativnosti.«

»Da zanj vemo, je dar duha, ki je njegov element, da se nam razodeva v umu ali samozavedanju.«

»V tem duhu želijo pričujoči eseji pričevati zanj, ki se ne razodeva le na skrivnem v utišanju srca kot odločilna Beseda človeškega življenja, temveč tudi sredi sveta v na novo prebujenem duhovnem posluhu kot Novi Orfej, rečeno s Klementom Aleksandrijskim, ki z novo pesmijo spodbudi odrešilna spreobrnjenja številnih duš ter na novo preobrazi in medsebojno uglasi prvine celotnega kozmosa.«

»Ljubezen, ki nas z blagim spevom Novega Orfeja nepreslišno kliče k spreobrnjenju, da iz pobeljenih grobov vstanemo v novo Življenje onkraj smrti.«

»Petje z udušljivimi maskami na ustih je nedvomno podvig brez primere v vsej zgodovini glasbe.«

»Kako naj polni duševne bolesti z masko na ustih še pojemo psalme, ne da bi udušili glasbeno Muzo, ki nas osvobaja predsmrtnega strahu?«

»Šinigoja besedila so nekakšen anarhokrščanski manifest za avtentično krščansko premišljevanje filozofije, duhovnosti, poezije in predvsem glasbe.«

»(...) prav toliko kot se s pisanjem razkrivamo, se tudi zakrivamo in pisanje ni nič bolj pot k dekonstrukciji kot konstrukciji lastne (literarne) osebe.«

»V živalskem mestu se mešajo napol artikulirane misli drugih ljudi, velikokrat preveč premišljene ideje, surova čustva, ključna življenjska spoznanja, popularne kulture, politični nazori, zgodovina, visoka umetnost, nizke strasti.«