»Neumni in smešni razlogi, s katerimi je Mazza upravičil izključitev Roberta Saviana, mi ne dovolijo, da bi sprejel povabilo«
»Kako je nekdo sploh lahko dobil idejo, da (Saviana) ne bi povabili v italijansko delegacijo?«
»Avtorje, kot je Saviano, v Frankfurt niso povabili zaradi maščevanja vlade«
»Bil sem obseden z dejstvom, da lahko sodobna država tako propade ... Vsi na Zahodu smo le dve ali tri vlade oddaljeni od propada demokracije.«
»Pisala jo je neposredno: ko je črtala izraze, odlomke, poglavja ali prepovedala celotna dela.«
»Vidna cenzura je imela za posledico tudi nevidno samoomejevanje avtorjev – samocenzuro.«
»V zadnjih sedmih mesecih smo prebrali 163 romanov in v tem času so se nam odprli celi svetovi. Premikali smo se od dogajanja v zgodnjem 20. stoletja v Mainu in Penangu do živahnih ulic Lagosa, londonskih igrišč za skvoš do najtemnejših globin Atlantika, pa do distopične Irske, kjer grozljiva izguba pravic prihaja kot težko opozorilo.«
»Pahorjevo 108 let trajajoče življenje je pravzaprav zgodovina v malem.«
»Tisti, ki smo imeli pri tem določen delež, nismo bili celo leto o ničemer vprašani. Zato to obžalujem in se mi zdi pravzaprav tragedija, če ga res ne bo na tem sejmu.«
»Kritičen sem do tega početja. Mi smo tudi našo razstavo pripravljali v tem duhu. Spomin na Borisa Pahorja je večen in mora takšen tudi ostati, zato ne razumem tovrstnega umika.«
»Džidadina vojska je bila, tako kot druge varnostne sile, v celoti sestavljena iz psov. In zdaj so psi, psi, psi in še več psov korakali proti šotoru, bleščeči črni škornji so se dvigali in spuščali z osupljivo usklajenostjo.«
»Na razgaljenem obrazu so tudi usta nekaj golega. Usta, ki so rdeča od krvi, ki večno krvavijo, so podobna srcu: usta so rana in tudi pogled na ženska usta je skoraj kot rana.«
»Mogoče pa ne gre za obraz, ampak za našo željo, da bi bili vsi kot mi. Želimo si, da bi bil tujec eden izmed nas, nekdo, ki ga lahko razumemo.«
»Potem se spomnim svojih čevljev, kako jih moram obuti in kako bom, če jih bom hotel zavezati, moral pogledati zemljo.«
»O Bog! A odgovora ni bilo – kajti Bog tam zanesljivo ni več prebival.«
»Koliko ti plačujejo za ta tvoj knjižni klub, srči?«
»Kadar knjige ne morem kar tako pozabiti, je to zame vedno znak, da je na njej nekaj močnega in ganljivega.«
»Ona je kraljica.«
»Najbrž si ne bi smela vsega tega tako vzeti k srcu, ampak zdelo se mi je, da je razočaral mene, sama pa sem razočarala bralce ... Jaz sem bila tista, ki je govorila: 'Si lahko mislite, da je to resnična zgodba?' Zaradi tega sem se počutila trapasto, v zadregi.«
»Z mojim klubom se je ta debata odprla in na to sem zelo, zelo ponosna.«
»še ne prebrane zgodbe.«
»da žaluje za Rusijo, kot jo je poznala v času študija, vedoč, da je ni več.«
»Odprtost v novo & neznano, čudenje in poskus oblikovanja nečesa, kar še nima stalne oblike (ali pa ima takšno, ki jo je nujno treba razstaviti in spremeniti).«
»spisani tekoče in sveže ter vlečeta in ponuja vpogled v vznemirljivo mlado generacijo milenijcev.«
»Takrat ko sem se lotil Jezera, sem bil v zelo turbulentnem obdobju življenja. Izgubil sem honorarno službo, edino, ki sem jo imel. In eden od razlogov, zakaj sem se lotil kriminalke, je tudi ta, ni pa edini.«
»Andrej Ilc, urednik pri Mladinski knjigi, je imel nos za moje slikanice. On me je nagovoril k ustvarjanju teh naslovov.«
»Gre za zanimivo dinamiko: včasih mislimo, da bo neka knjiga uspešna v tujini, pa smo potem malo razočarani, in obratno.«
»S kolegom iz Avstrije od leta 2004 spremljava lestvice uspešnic v Evropi. V zadnjih desetih letih so se te lestvice uspešnic začele vedno bolj lokalizirati. Tako da je relativno malo knjig, ki bi bile po vsej Evropi uspešne v istem času.«
»To kažejo tudi izkušnje drugih držav. Kar države potem iz tega naredijo, je, da imajo neko sistematično kulturno politiko, s katero podpirajo in pomagajo svojim avtorjem prodirati na tuje trge.«
»Se mu zdi njegovo življenje znova precej normalno.«
