»Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!«
»gre najprej v Cicibane, od tam pa v knjige. Kar napišem za odraslo mladino, pride tja po drugi poti. Zmeraj pa so vmesni člen urednice in uredniki, ki so najbolj dragoceni. (...) Zato sem vsem, brez katerih bi te založbe ne bilo, zelo hvaležen, da so mi omogočili delati tisto, kar me veseli in osrečuje.«
»Spoznala sem več odličnih urednikov in urednic, najuspešnejše ustvarjalne podvige dolgujem Andreju Ilcu, ki me je pred več kot 20 leti pregovoril, da sem začela ustvarjati slikanice.«
»Mladinska knjiga je bila edina knjigarna v Slovenj Gradcu, mojem rojstnem kraju. V najstniških letih mi je mama nekega dne dala denar za nove čevlje. Ko sem šla po ulici, me je pot zanesla do knjigarne, kjer sem si s tem denarjem kupila prvo knjigo o Freudovi psihoanalizi in še nekaj filozofskih knjig.«
»Če se spomnim, da je moj prvi knjižni prevod izšel pri Mladinski knjigi leta 1974 in da sem bil potem pri tej založbi kot knjižni urednik zaposlen med letoma 1978 in 2008 in uredil približno 700 knjig, in če dodam, da je po upokojitvi izšlo pri MK (in CZ) še 25 mojih prevodov oziroma izvirnih del, potem lahko zapišem, da je bila založba Mladinska knjiga v mojem življenju zelo navzoča.«
»Čudoviti ljudje Mladinske knjige so me vsestransko podprli in mi omogočili, da živim svoje sanje – že od otroštva najrajši od vsega berem, danes pa se lahko na čudežen način pohvalim, da sem tudi bran.«
»Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!«
»gre najprej v Cicibane, od tam pa v knjige. Kar napišem za odraslo mladino, pride tja po drugi poti. Zmeraj pa so vmesni člen urednice in uredniki, ki so najbolj dragoceni. (...) Zato sem vsem, brez katerih bi te založbe ne bilo, zelo hvaležen, da so mi omogočili delati tisto, kar me veseli in osrečuje.«
»Spoznala sem več odličnih urednikov in urednic, najuspešnejše ustvarjalne podvige dolgujem Andreju Ilcu, ki me je pred več kot 20 leti pregovoril, da sem začela ustvarjati slikanice.«
»Mladinska knjiga je bila edina knjigarna v Slovenj Gradcu, mojem rojstnem kraju. V najstniških letih mi je mama nekega dne dala denar za nove čevlje. Ko sem šla po ulici, me je pot zanesla do knjigarne, kjer sem si s tem denarjem kupila prvo knjigo o Freudovi psihoanalizi in še nekaj filozofskih knjig.«
»Če se spomnim, da je moj prvi knjižni prevod izšel pri Mladinski knjigi leta 1974 in da sem bil potem pri tej založbi kot knjižni urednik zaposlen med letoma 1978 in 2008 in uredil približno 700 knjig, in če dodam, da je po upokojitvi izšlo pri MK (in CZ) še 25 mojih prevodov oziroma izvirnih del, potem lahko zapišem, da je bila založba Mladinska knjiga v mojem življenju zelo navzoča.«
»Čudoviti ljudje Mladinske knjige so me vsestransko podprli in mi omogočili, da živim svoje sanje – že od otroštva najrajši od vsega berem, danes pa se lahko na čudežen način pohvalim, da sem tudi bran.«
»Rodila sem se kot zelena sliva. / Namenjeno mi je bilo postati okus. / Rodila sem se, da bi postala del okusa sveta. / Morala sem se roditi!«
»Pesnikova dolžnost ni biti v družbi. / V tej Hudičevi službi. Mora pa pesem / postavljati v življenje. Samo tako mu ne / spodmakne žametne buháre, krvavo rdeče, / na kateri ostaja človek. / Na njej ga pesem prepozna.«
»Njegove roke so še vedno držale objeto dekličino telo. Drug drugemu sta slišala utrip srca. Razdraženo mladeničevo telo je dolgi poljub okušalo le kot bolečino; le od določenega trenutka dalje se mu je začela bolečina spreminjati v nenavaden občutek sreče.«
»Vsi imamo svoje mesto v zgodovini, moje pa je med oblaki.«
»Bili smo revni, vendar obdani s knjigami.«
»Včasih se tako nenadoma pojavi, ne da bi pomislil nanjo, nekoliko mi dela družbo in potem izgine, kakor je prišla, in potem sem spet sam.«
»En dan bitke in napredovanje, ki so ga optimistično napovedovali, in protiudarec, ki so si ga obetali, sta se sprevrgla v 'utrdite Havre'.«
»… kaj vse naredi en pogovor / kava nasmeh in objem / (in nekaj minut mačje preje)«
»Novak ni le največji slovenski mojster pesniških oblik in pretanjen ustvarjalec besednega 'zvena, ki pomeni, in pomena, ki zveni', ampak 'prostor poezije' z vsako novo pesmijo, bodisi z minimalistično 'definicijo' bodisi z ekspresivno razbohotenim epom, širi s tako polnokrvno poetiko, da njeni občudovalci nismo le presunjeni nad močjo njene ekspresivnosti, ampak smo vsakič znova nevsiljivo, a zavezujoče, povabljeni k samoizpraševanju in iskanju svoje lastne vloge v času in prostoru.«
»Nočem slišati tega grdega jezika.«
»Nikoli ne gledam oblakov!«
»S prvimi pisnimi poskusi sem hotel šokirati. Nato sem s preučevanja perverznosti prešel na preučevanje normalnosti.«
»Jetnik Vavilov se mi je od prvega trenutka zdel izjemno simpatičen človek, zato mi je bilo resnično žal, da sem ga videl umirati.«
»… ravno odstavljeni od materinih prsi / smo se učili, / da se pride do sredice vsega z zobmi.«
»Ne vidim tega, kar vidiš ti, in ti / ne vidiš tega, kar vidim jaz.«
»Prebivalci Sredozemlja, posebno staroselci, so prepričani, da prav njihov del morja diši lepše in opojnejše od vseh drugih morij.«
»Vlada poskuša ustrahovati tiste, ki razkrivajo njene laži«
