»Rad se pretvarjam, da moja umetnost nima nobene zveze z mano.«

»Mi nismo vedeli ničesar. Za nas je to čustveni pretres. Zadevo smo morali pojasnjevati tudi uradnikom, ki so pristojni za papirologijo, praktično so nas zasliševali. Lahko samo rečem, da je deklica zdrava, ima tudi ime, ki ni hrvaško, jaz pa zdaj pomagam družini, da se znajde.«

»Dovolil bom, da bodo tisti, ki me kritizirajo, imeli prav, da oklicati nekoga za nacista pomeni relativizacijo.«

»Jaz imam zvestobo do tuje pameti, svoje nimam in se je ne da kupiti, torej to je nekako zelo iluzorno, kot da bi bil samorog.«

»Kaj je narobe z mano?«

»Rad imam ljudi, ko me sprejmejo kot sebi enakega.«

»V vaši oddaji Odmevi sem pred meseci slišal, koliko ministrov sem že zamenjal, tako da verjemite mi, da če kdo nima težave z menjavami ministrov, jih nimam jaz.«

»Na začetku je bil to pomemben dejavnik, pokazati sem želela, da me ne opredeljuje le štajerski naglas ali roza nohti, ampak da mogoče imam kaj dati in pri tem stavim nase.«

»Za nas je bil grad Shuri kot božja prisotnost. Tako žalosten sem, da nimam besed.«