Zdaj govori študentka

»To je bila težka noč.«

»Pri nas doma smo imeli veliko srečo, pomagali pa smo drugim.«

»Radi bi vedeli, zakaj policija ni ukrepala hitro, ko je vedela, da so bile ženske v Manipurju posiljene in razkazovane gole.«

»Denarja za malico nisem imela, zato so mi sošolci od svojih malic odstopali sendviče in jabolka od malice.«

»Ko se je korona začela, nisem imela računalnika, čeprav sem obiskovala šolo, v kateri je bil računalnik obvezen.«

»Groznica je bila, grozno!«

»Nisem vedela, kako se sploh česa lotiti, vedela sem, kaj so računi, vedela sem, kako jih plačati, nisem pa vedela, kje dobiti denar za vse.«

»Še zdaj imam odpor do tega, da koga prosjačim, tak grozljiv odpor, raje ničesar ne jem, kot pa da spet težim komu.«

»Najbolj bi mi pomagalo, če bi lahko plačala šolo in se ji tudi posvetila, da bi imela zanjo čas, da bi lahko delala manj brez strahu, kako bova plačali vse stroške in kako preživeli.«

»To je del zgodovine. Ne razumem, kako lahko kdo reče, da gre za pornografijo.«

»To sem obljubila svoji mami. Vem, da je obljuba velika, a sem ji morala omogočiti, da je odšla v miru.«

»Včasih se mi zdi, da le opazujem, kako nekdo piše to zgodbo, in si mislim, ne, kaj takega sploh ni mogoče.«

»Lani ob tem času smo bili čisto normalna, srečna družina, smo imeli svoje težave, ampak za praznike smo bili srečni in nasmejani in nisem razmišljala, da bo letos drugače.«

»Nato sem se po pogovoru z mamo odločila, da bo sestrica ostala z mano, ker ima tukaj vse, ima šolo, ima svoje krožke, ima dejavnosti, in jaz ji nočem tega odvzeti ali jo prisiliti, da bi se kam preselila.«

»A to sem obljubila mami. Vem, obljuba je velika, a morala sem ji omogočiti, da je lahko odšla v miru. In zdaj naju čakajo prvi prazniki, ko doma ne bo najinih staršev …«

»Zakaj odločajo o moji prihodnosti namesto mene? Strah me je zame in za mojega brata.«

»Saj mi je začela teči kri iz nosa, vsakič, ko sem si ga oprtala – kakšna sreča!«

»In vedno je tu Jan – kako bere, plava in jo zaljubljeno gleda.«

»Vleklo me je v Kijev, a obenem sem imela občutek, kot da vidim samo vrh ledenika – velik del naše kulture in zgodovine nam zaradi zgodovinskega zatiranja ni dostopen.«

»Kako lahko braniš deželo, če ne veš, kaj ta dežela predstavlja?«

»To, da so ga napačno popredalčkali med Ruse, me spravlja ob živce.«

»Svoboda je proces razvijanja odpornosti na suženjstvo.«

»Ne pozabite, da strah žre dušo.«

»Bodite kot otroci. Naj vas ne bo strah vprašati (sebe in drugih), kaj je dobro in kaj slabo. Naj vas ne bo strah povedati, da je cesar gol.«

»Ne bojte se zakričati, razjokati. Ponavljajte (sebi in drugim): 2 + 2 = 4. Črno je črno. Belo je belo. Sem človek, močan in pogumen. Močna in pogumna. Močni in pogumni.«

»V šoli se ne počutim varno. Živim z dedkom in babico, ki imata oba oslabljen imunski sistem. Res si ne želim, da se v šoli okužim in okužbo prinesem domov.«

»Zagotovo moj forum ni bil mišljen kup moških, ki bi za svoje težave krivili ženske.«

»Postala sem bolj samozavestna. Ustvarjam si boljše življenje zase in na to sem res ponosna.«

»Ljudje tako radi zmerjajo in te označujejo za vlačugo, ampak kje drugje pa bi še lahko zaslužila za mesec dni najemnine v dveh dneh?«

»Neverjetno se mi zdi, da vlada odvzema pravice, namesto da bi jih krepila. Vsak dan se zbudimo in zasledimo umore žensk ali transseksualcev. Ženske se ne moremo počutiti varno v taki državi.«