Omemba: Eva

»Tu so bili Beuysovi možgani doma.«

»Prizadevamo si ustvariti živahen kraj za sodobno umetnost in kulturo, ki v enaki meri omogoča umetniško produkcijo in diskurz.«

»To sem obljubila svoji mami. Vem, da je obljuba velika, a sem ji morala omogočiti, da je odšla v miru.«

»Včasih se mi zdi, da le opazujem, kako nekdo piše to zgodbo, in si mislim, ne, kaj takega sploh ni mogoče.«

»Lani ob tem času smo bili čisto normalna, srečna družina, smo imeli svoje težave, ampak za praznike smo bili srečni in nasmejani in nisem razmišljala, da bo letos drugače.«

»Nato sem se po pogovoru z mamo odločila, da bo sestrica ostala z mano, ker ima tukaj vse, ima šolo, ima svoje krožke, ima dejavnosti, in jaz ji nočem tega odvzeti ali jo prisiliti, da bi se kam preselila.«

»A to sem obljubila mami. Vem, obljuba je velika, a morala sem ji omogočiti, da je lahko odšla v miru. In zdaj naju čakajo prvi prazniki, ko doma ne bo najinih staršev …«

»To bo res edinkrat, prvič, ko ga bo na posnetku mogoče slišati solo.«

»Toliko let pozneje je res razburljivo.«

»Mislim, da so čudoviti, melodični in intimni ter zelo, zelo ganljivi.«

»Ne bom več luzerka.«

»Biti pridna nima več nobene vrednosti.«

»Ključno vprašanje ni več, kako se postaviti na noge, kako uspeti, ampak predvsem, kako se spraviti k sebi ...«

»Če ne zdaj, kdaj?«

»Prasica!«

»Gre za alterkomedijo v jeziku z ulice o obdobju življenja, ko se preprosto zatakneš in ne veš, kako naprej.«

»Film poka od energije, življenja in naklonjenosti do svojih likov.«

»Zave se, da mora spremeniti način življenja, in se po pomoč obrne na spletni iskalnik.«

»Občutki so super, po dolgih štirih mesecih bomo spet videli vse sošolce, učiteljice. Z nekaterimi sošolci smo se sicer že prej družili. To, kar ne bo preveč dobro, je, da pišemo teste.«

»Tudi Eva, ki je dijakinja iste gimnazije, je vesela, da bo po dolgem času videla sošolce in sošolke, saj so doma iz različnih krajev in se niso veliko videli. Tudi njo nekoliko skrbijo preizkusi znanj v tednu, ko bodo v šoli.«

»Na Gimnaziji Celje - Center imamo danes dvojni praznik ... 8. marec, dan žensk, in pa 'tretji' prvi šolski dan v tem šolskem letu, po 1. septembru, ko smo vsi prvič sedli v šolske klopi, 22. februarju, ko so se po 16. tednih vrnili maturantke in maturanti, in današnji, ko so se vrnili tudi dijaki nižjih letnikov. Šola je končno oživela v smehu in radosti ob ponovnem snidenju.«

»Tam, kjer je veliko praktičnega pouka, smo gledali na to, da se je v šolo vrnilo čim več teh dijakov, ob tem pa smo gledali tudi na to, da smo k pouku v živo ta teden vrnili tudi čim več prvih letnikov, ki so bili najmanj v šoli.«

»Nekateri so morda navdušeni malo manj, drugi malo bolj nad vrnitvijo v šole, a pod črto jih je večina kar zadovoljna. Vedo namreč, da je kakovost šolanja v živo neprimerljiva s šolanjem na daljavo, ob tem pa so tukaj še druge pomembne plati, predvsem socialno življenje oziroma stik s prijatelji in sošolci.«

»Mesec in pol smo imeli zaprto, študenti so čakali na delo.«

»V primerjavi s prejšnjimi leti je res žalostno.«

»Da se spravimo malo iz kleti, na zrak, da nismo ves čas noter, ker je rahlo depresivno vse skupaj.«

»Ni tistega prazničnega vzdušja, kot je bilo prej, ko je bilo vse polno in smo se vsi družili.«

»Vsaj 80 odstotkov manj gostov je kot decembra lani, danes je prvi dan, ko se malo bolj pozna.«

»Bolje je kot novembra, ko je bilo zaprto, petkrat slabše kot decembra lani.«

»Na zraku smo, kjer se virus ne širi tako kot v notranjih prostorih.«