Zdaj govori režiserka

»Ko smo se projekta lotili, nisem mogla razumeti Elminega stališča, tega, da je odpustila svojemu napadalcu. To ni bilo v mojem spektru čustev: sama ne bi nikoli odpustila. Elma mi je pojasnila, da je bilo zanjo odpuščanje edini način, da je našla mir, da je lahko živela naprej.«

»Je pa odpuščanje mogoče samo, če krivec sprejme svojo krivdo in jo prizna.«

»To je zgodba o negotovostih življenja, o naključnih srečanjih, ki združijo agresorja in žrtev, obujajo bolečo preteklost; to je zgodba o nemogočih vezeh, o ljubezni in absurdu.«

»Predstava Punce kolektiva Igralke s hrvaške Reke je na ogled.«

»To je politična zgodba, zapakirana kot pravljica.«

»Žal danes na televiziji gre le še za gledanost in ne več za zahtevne filme.«

»S takšnimi izjavami si ne pridobivam prijateljev, vendar je žal res tako.«

»V filmu imata zelo pomembno vlogo glasba in zvok, zato je bilo ključno, da sta pri ustvarjanju sodelovala slovenska dirigentka Živa Ploj Peršuh in vrhunski snemalec zvoka Grega Švabič.«

»Eno od glavnih vlog je odigral Marko Mandić, igralec, s katerim sodelujem že od študijskih let, in upam, da imava pred sabo še vrsto zanimivih filmskih zgodb.«

»Glavno vlogo igra nemška zvezda Maren Eggert, pri delu z njo se je izkazala maskerka Tina Lasič Andrejevič in znova potrdila, da je delo maskerke za igralke in igralce ključnega pomena.«

»Slovenski del ekipe se je vrhunsko odrezal, kot tudi producent Miha Černec s svojo neustavljivo energijo.«

»Če boste doma pridno govorili slovensko in če bodo otroci peli slovenske pesmi ... To ni dovolj.«

»Kaj je materinščina? Kaj je povezano z jezikom?«

»Ah, manjšinska tematika, to se nas ne tiče.«

»Rudi Vouk dobro pokaže, kako absurdna je situacija, da so nam to možnost potem spet ukinili.«

»Kaj je korist jezika, ki ga nihče drug ne govori? Korist jezika je tu, dokler so tu drugi, ki ga govorijo.«

»Pri Jaki me navdušuje njegovo sodobno dramsko pisanje z drzno artikulacijo sodobnih tem, kot so vprašanje identitete, obravnavanje družbenomarginaliziranih skupin, pa tudi kritičen pogled mladih na sedanjost in prihodnost.«

»V Pesmi ptic v drevesnih krošnjah me je še posebno nagovoril kompleksni odnos med pripadnikoma dveh generacij in s tem dveh svetov, ki mi je omogočil zasesti dva tenkočutna igralca – Marijano Brecelj in Urbana Kuntariča, s katerima zmeraj rada sodelujem.«

»Nič ne kaže, da je bila vas nekoč skoraj v celoti slovenska.«

»Nič ne kaže, da je bila vas nekoč skoraj v celoti slovenska, prav tako pa ne dobimo vtisa, da slovenska narodna skupnost v Hodišah danes sploh še obstaja.«

»Spodbuda empatije in čutenja lastne biti«

»To nagrado dojemam kot plod neusahljivega kolektivnega dela.«

»Knjiga naravnost kliče po lutkovni predstavi, ker so stvari drugačne kot v realnosti. Dogajajo se stvari, ki bi bile v življenju nemogoče, lutka pa nam omogoča življenje stvari, ki v realnosti niso mogoče.«

»Ni zidov in ni vrat. Sanjske hiše predpostavljajo, da nikoli nimate ničesar, kar bi želeli, da bi bilo zasebno, nikamor se ne morete skriti.«

»Želela sem, da so rožnate barve zelo svetle in da je vsega skoraj preveč.«

»Moja mama se je poročila z očetovo fotografijo v Teheranu. Študiral je radiologijo v Švici, in da je mati lahko prišla živeti k njemu, je bila poroka obvezna. Za mojo mamo in njeno versko naravo je bilo življenje v Evropi izziv. Greh je bil povsod. Moj oče je izhajal iz liberalne in sekularne družine. Bil je ljubitelj kulture, likovne umetnosti, klasične glasbe. Moja mama nikoli ni razumela, kako je lahko na primer cenil sliko, ki prikazuje gola telesa.«

»Moja mama je cenzurirala preteklost – oče pa je sanjal o drugačni prihodnosti.«

»Za deklico je bilo to težko in boleče. Ko se je razvijala moja identiteta, sem nosila oba v sebi. Še vedno ju, do danes. Sem rezultat iranskega boja med tradicijo in modernizacijo.«

»Vsi moji dokumentarni filmi so politični in pripovedujejo o uporu, čeprav je izhodišče vedno osebno: moja družina, moj ‘materni jezik’, izguba družinskih članov, izguba jezika in izguba spomina.«

»Nič ne kaže, da je bila vas nekoč skoraj v celoti slovenska, prav tako pa ne dobimo vtisa, da slovenska narodna skupnost v Hodišah danes sploh še obstaja.«