»V tej opuščeni hali sem od leta 2010; stavba mi je izjemno všeč, ampak težava je v tem, da so razbita okna, ogrevanja ni, stranišča ni, do nedavnega tudi vode nisem imela – no, to so ti elitistični pogoji, v katerih mi, elitisti, umetniki delamo.«
»Uvrstitev filma na 56. festival dokumentarnega filma v Nyonu je dosežek sam po sebi. Vedno sem si želela svoj film prikazati na tem festivalu, zdaj pa je v glavnem tekmovalnem programu. Veselim se, da je ta uvrstitev pripomogla, da gre film na pot okoli sveta in da je že povabljen na številne druge festivale.«
»S tem filmom se vračam nazaj v čas, ki ga več ni. Planšarstvo je pri nas skoraj že popolnoma izginilo, v severnomakedonskih gorah pa še vedno obstaja. Hkrati je to film o odraščanju mladih pastirjev, ki sanjajo o prihodnosti in ženskah.«